×

Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«




  • Vprašanje:

    V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?


    Odgovor:

    Ob izbruhu koronavirusne bolezni covid-19 smo se pri zapisu poimenovanja koronavirus ravnali po obliki, kodificirani v novejših slovarjih slovenščine (Slovar novejšega besedja, 2012, druga izdaja SSKJ 2014). O tem že v odgovoru »Kako pisati in sklanjati izraze »koronavirus« in bolezen »covid-19« ali »koronavirusna bolezen 2019«.

    Primeri kot koronavirus so povzročali težave že sestavljavcem Slovarja slovenskega knjižnega jezika, še bolj pa slovarskemu delu Slovenskega pravopisa 2001.


    (1) SP 2001
    Pravopis je primere kot angoravolna ali žiroračun obravnaval kot podredne zloženke, katerih prve dele je po tem pravopisu mogoče pisati tudi ločeno, torej kot angora volna ali žiro račun. To seveda niso več zloženke, čeprav pod iztočnico angora.., ki pomeni prvi del podredne zloženke, najdemo zapis »tudi angora«. Danes že vemo, da taki primeri tvorijo skupino čedalje manj produktivnih podrednih zloženk, katerih prvi del obravnavamo kot osamosvojen nesklonljivi pridevnik. Ta z dodatkom ustreznih obrazil (v prvem primeru -ski) lahko postane sklonljiv:

    angoravolnaangora volnaangorska volna, toda samo
    viledakrpavileda krpa

    Podobno koronaviruskorona viruskoronski virus.


    (2) SSKJ

    V SSKJ so taki primeri pisani samo narazen, prva sestavina pa je opredeljena kot nesklonljivi (pridevniški) prilastek.

    Zakaj razlika?
    Pravopis 2001 daje prednost zloženkam, saj njihovih prvih delov noče videti kot pridevnike, češ da ti nimajo možnosti, da bi stali tudi v povedkovniški vlogi, kar je značilnost večine drugih pridevnikov, npr.:

    • lep (prilastkovno) avto proti avto je lep (povedkovniško)

    Toda saj tudi vrstnega pridevnika v veliki petek ali dunajski zrezek ne moremo postaviti v povedkovniški položaj, pa pridevnik in samostalnik kljub temu pišemo dvobesedno.
    Tako je lahko tudi z izrazi angora volna, neto teža ali korona virus, seveda pa so kdaj navade pri pisanju določenih zvez drugačne in jih potem lahko res obravnavamo kot podredne zloženke.


    (3) Novejši slovarji
    Kot podredna zloženka je bila beseda koronavirus zapisana tudi v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika leta 2012 in v drugo izdajo SSKJ (2014): v skladu s takratnim pojmovanjem je bila uvrščena med podredne zloženke, kot ena beseda pa se piše tudi v angleščini.


    (4) Danes
    Ker pa je ta zloženka dolga in ker zato povzroča težave pri naglaševanju (prvi del zloženke nekateri izgovarjajo nenaglašeno), je rabi veliko bližje pisna obravnava prvega dela kot nesklonljivega pridevnika koróna, ki nastopa le v prilastkovni rabi, torej levo od samostalnika. Táko pojmovanje, namreč da gre za pridevnik, podpira tudi dejanski sopomenski pridevnik korónski, ki ima pridevniško obrazilo -ski, kljub temu pa še vedno nastopa le v prilastkovni rabi. Ti dve pridevniški različici – korona in koronski – se potem dodajata drugim samostalnikom, s katerimi izražata nove pomene in pomenske odtenke:

    • korona pozdrav/koronapozdrav in koronski pozdrav

    Pri tem je korona kot pridevnik vedno v zvezi s samostalnikom, koronski pa je tudi samostojni pridevnik. Zaenkrat deluje pridevnik koronski v nekaterih zvezah še prisiljeno, a zdi se, da se je hitro uveljavil v zvezah kot protikoronski zakon in megakoronski zakon ipd.


    (5) Novi pomeni in pomenski odtenki
    Pomensko pa se je razvil tudi samostalnik korona. S pogosto rabo je prva sestavina v izrazu koronavirus prevzela pomen celotne zloženke oziroma zveze korona virus. Gre za pojav, ki ga poznamo že iz preteklosti, npr. pri vikendhišica in trimsteza:

    • vikendhišica/vikend hišica > vikend (1) 'dela prost konec tedna'; (2) 'počitniška hišica'

    • trimsteza/trim steza > trim (1) 'rekreacijska dejavnost'; (2) 'pot v naravi, s postajališči za izvajanje rekreacijske dejavnosti'.

    • koronavirus/korona virus > korona (1) 'plast Sončeve atmosfere'; (2) v glasbi 'polkrožec s piko'; pogovorno oziroma neuradno (3) 'virus'; (4) 'koronavirusna bolezen'.

    Pomen (3) in (4) ponazarjajo naslednji primeri:
    (3) kot virus: Še vedno ne ve, ali se lahko s korono znova okužimo.
    (4) kot bolezen: Za korono je v Rusiji prvi zbolel francoski odbojkarski zvezdnik.

    Tudi jezikoslovci smo v tem koronskem času (korona času ali času korone) priča hitremu jezikovnemu razvoju, še včeraj neznana beseda se je začela pojavljati v različnih skladenjskih položajih, s pogosto rabo pa dobiva tudi neformalne, pogovorne, žargonske variante, ki jih še prejšnji teden no bilo opaziti.

    Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (april 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.