×

Slovenjenje imena »Averroes«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?


    Odgovor:

    Ime Averroes je latinizirana oblika arabskega imena Ibn Rušd, ki je nastala v srednjem veku na osnovi španske izgovarjave izvirnega arabskega imena. Kot je značilno za več latinizacij arabskih imen v srednjem veku in renesansi (npr. AvempaceIbn Bajjah, AvenzoarIbn Zuhr, AzophiAbd al-Rahman al-Sufi), nima tipične latinske končnice, prav tako izglasje -oes nima vzporednic pri splošno znanih antičnih imenih, bodisi latinskih ali grških – kar se verjetno odraža tudi v variantnem sklanjanju imena v latinskih virih.
    Zaradi tega v slovenščini nima uveljavljene poslovenjene oblike, ki bi temeljila na pravilih za slovenjenje latinskih imen (določenih npr. v pravopisu ali posebnih priročnikih). Oblika Averoj, ki je uporabljena v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega, morda temelji na pravilih za slovenjenje imen z izglasjem -es, katerih prvi del besede pa se konča na soglasnik, ne samoglasnik (npr. PeriklesPeriklej); v tem primeru bi pravzaprav pričakovali obliko Averoej. Manj uveljavljeno slovenjenje je z odpahom končnice (AhilesAhil; izven filološke stroke se uveljavlja tudi pri drugih imenih, na primer TemistoklesTemistokel po rodilniku Temistokla), ki bi v našem primeru dalo obliko Avero, ki pa bi bila problematična za sklanjanje (Averoja? Avera?) in v odvisnih oblikah slabo prepoznavna.

    Morda iz navedenih razlogov, morda pa iz relativne redkosti rabe imena v slovenščini se poslovenjena oblika v slovenskih besedilih (z izjemo omenjenega slovarja) ni uveljavila, kot kaže raba v korpusu Gigafida, kjer najdemo prevladujočo obliko Averroes. Pisno, ne pa oblikovno posodobljena oblika Averoes je uporabljena v Splošnem religijskem leksikonu in v Splošnem velikem leksikonu, z nekaj pojavitvami pa je izpričana tudi v Gigafidi. Obe obliki se sklanjata po prvi moški sklanjatvi brez premen, torej Aver(r)oesa, Aver(r)oesu.

    Čeprav si filološka stroka prizadeva za postavitev doslednega sistema slovenjenja antičnih imen, je njihova dolgotrajna raba v slovenskih besedilih (sistematično jih je slovenil npr. že Valentin Vodnik) povzročila splošno sprejetje (in posledično tudi uslovarjenje) določenih oblik, ki temu sistemu nasprotujejo (npr. že omenjeni Ahil, ki naj bi prevladal na sistemskim Ahilejem zaradi metričnih potreb pri slovenjenju pesnitev). Ker se imena Averroes ne da nedvoumno uvrstiti v že postavljene sisteme in ker je v besedilih uveljavljena neposlovenjena oblika, je oblikovno neposlovenjena oblika trenutno v splošnih besedilih najbolj sprejemljiva; čeprav je najpogosteje izpričana tudi pisno neposlovenjena, bi bil bolj priporočljiv zapis z enim r: Averoes.
    Izpričana alternativa je tudi raba izvirnega imena Ibn Rušd.
    Gotovo se lahko v posameznih besedilih poskuša uveljaviti tudi alternativna, oblikovno poslovenjena oblika; od sistemskosti njene utemeljitve in njene sprejetosti v širši rabi pa je odvisno, ali se bo uveljavila v stroki in tudi v splošnem jeziku.

    Alenka Jelovšek (april 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.