×

Raba množine namesto dvojine pri delih telesa




  • Vprašanje:

    Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...

    Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.

    Kako to?


    Odgovor:

    Dvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna kategorija ohranila le v redkih slovanskih jezikih: poleg sloveščine še v gornji in dolnji lužiški srbščini in kašubščini (ne pa tudi v vseh njihovih narečjih).
    Vendar pa dvojinske oblike niso izginjale vse naenkrat. Jezikoslovci domnevajo, da je dvojina najprej izginila ravno pri parnih samostalnikih (oči (ki sicer ohranjajo staro dvojinsko končnico), ušesa, roke, starši), saj je njihova dvojinskost v naravi samoumevna.
    To potrjuje tudi stanje v jeziku Trubarja, Dalmatina in drugih slovenskih protestantskih piscev; v njihovih delih lahko spremljamo postopno izginjanje dvojine in njeno nadomeščanje z množino, ki je pri večini samostalnikov še nedosledno, pri parnih samostalnikih pa so večinoma izpričane samo množinske oblike (npr. ušesa, starši, dvojčki, cokle), razen ob števniku dva (dve roki), torej podobno, kot velja tudi danes. Raba množine za parne samostalnike ima tako v slovenskem knjižnem jeziku že dolgo zgodovino.

    Zanimivo pa je, da se v nekaterih drugih jezikih dvojina uporablja predvsem ob parnih samostalnikih (npr. v hebrejščini) ali se ob njih celo ponovno pojavi, potem ko je že izginila (npr. v bretonščini).

    Več o tem lahko preberete npr. v prispevku Tjaše Jakop »Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjih«, 2010.

    Alenka Jelovšek (april 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.