Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Odgovor:

Razlikovanje med slovarji je odvisno od koncepta in obvestilnosti slovarja.

(1) SSKJ – SP 2001
Da bi razumeli, kako se razlikujejo slovarski sestavki Slovarja slovenskega knjižnega jezika 1970–1991 (SSKJ) od slovarskih sestavkov Slovenskega pravopisa 2001 (SP), je dobro vedeti, čemu sta oba slovarja namenjena (da imata različna namena) in katere informacije prinašata.

SSKJ je razlagalni slovar, kar pomeni, da se osredotoča na pomensko razlago besede (prinaša informacijo o tem, kaj pomeni beseda). Če ima beseda več pomenov, so ti med seboj ločeni z arabskimi številkami, pomenski odtenki z eno poševnico, podpomeni pa z dvema poševnicama. Pomeni besede so ponazorjeni z ilustrativnim gradivom, kar pomeni, da so ob vsakem pomenu zapisani primeri iz rabe oz. iztržki iz različnih besedil.

SP 2001 se ne osredotoča na pomen, temveč na izrazno ravnino jezika, torej na pravilen zapis in izgovor besede. Zapis besede je (podobno kot pomen v SSKJ) ponazorjen s primeri iz rabe. Ti primeri so izbrani tako, da uporabnika obveščajo o pravopisnih posebnostih (npr. o preglasu). Informacije o pomenu ni ali pa je ta zelo skopa in je zapisana med dvema navpičnima črtama.

V obeh slovarjih lahko najdemo slovnične informacije (npr. o besednovrstni umestitvi besede), oblikoslovne informacije (npr. o posebnostih pri pregibanju), informacije o skladnji (predvsem o vezljivosti) ter stilistične napotke (za katero zvrst jezika je značilna jezikovna izbira, kar prikazujejo različni kvalifikatorji), v SSKJ pri posameznih besedah najdemo tudi frazeološke in terminološke informacije v t. i. frazeološkem oz. terminološkem gnezdu. Te informacije so sicer vsebovane tudi v SP 2001, ampak v slovarskem sestavku niso posebej ločene. Pri posameznih besedah najdemo v SP 2001 nanizane besede, ki so besedotvorno povezane z iztočnico (npr. v geselskem sestavku dijak je zabeležena oblika za ženski spol, tj. dijakinja).

SP 2001 se od SSKJ razlikuje tudi v tem, da so v SP vključena tudi lastna imena, ki jih v SSKJ ni, saj nimajo pomenske razlage. Naloga pravopisnega slovarja je, da s pomočjo gradiva ponazarja in nadgrajuje pravopisna pravila. Pravopisna pravila pa določajo tudi zapis lastnih imen.

Za primerjavo si oglejmo obravnavo besede slovar v SSKJ in SP 2001:

Kot lahko vidimo, so v obeh slovarjih:
(1) informacija o zapisu in izgovoru (slovár),
(2) oblikoslovna informacija (v obeh slovarjih izvemo, da prihaja pri sklanjanju do podaljšave osnove z j, v SP 2001 izvemo še, da prihaja v orodniku do preglasa),
(3) slovnična informacija (samostalnik moškega spola),
(4) informacija o tonemskem naglasu (akutirana intonacija).

V nadaljevanju se SSKJ osredotoča na pomen, vsaki pomenski razlagi sledi ilustrativno gradivo. V SSKJ se znotraj prvega pomena pojavi terminološko gnezdo, v njem so razložene terminološke besedne zveze, v katerih nastopa beseda slovar. Znotraj drugega pomena se pojavi frazeološko gnezdo; stalne besedne zveze, v katerih nastopa beseda slovar, so pojasnjene oz. zapisane slogovno nezaznamovano. SP prav tako v nadaljevanju prinaša ilustrativno gradivo, v tem primeru se osredotoči na preglas in zapis tipičnih zvez, pomenska umestitev je prisotna le v zadnjem delu.

Prikazano razlikovanje med pomenskorazlagalnim in pravopisnim slovarjem se nanaša na razmerje med slovarjem SSKJ in slovarjem SP 2001. Pri tem je ključnega pomena informacija, da je slovar Slovenskega pravopisa 2001 gradivsko izšel iz SSKJ, kar se dobro vidi iz obeh primerjanih slovarskih sestavkov in ponazoritev, npr. prevajati s slovarjem ...

(2) SSKJ – SP 1962
Če bi npr. primerjali SSKJ s pravopisnim slovarjem iz leta 1962 (SP 1962), ki je zadnji izdani pravopis pred SP 2001, bi bile razlike nekoliko drugačne, saj je pred izidom SSKJ pravopisni slovar nadomeščal pomenskorazlagalnega, čemur so prilagodili tudi koncept slovarja:

SP 1962
manekén -a m model za razkazovanje mode

SSKJ 1970
manekén -a m (ẹ̑)
kdor na modnih revijah, fotografijah prikazuje oblačila, oblečen vanje: na reviji sodeluje veliko manekenov in manekenk

SP 2001
manekén -a m, člov. (ẹ̑) fotografija ~a
manekénka -e ž, člov. (ẹ̑)

V SP 1962 vsebovana informacija o pomenu, saj pred izidom SSKJ v slovenskem prostoru še ni bilo splošnega razlagalnega slovarja. V SSKJ 1970–1991 je informacija o pomenu podrobnejša, saj se pomenskorazlagalni slovar osredotoča prav na razlago pomena. V SP 2001 pa informacije o pomenu ni, saj ta zaradi prisotnosti razlage pomena v SSKJ ni bila več potrebna, obvestilno se je pravopisni slovar osredotočil na druge vidike jezika.

(2a)
Če bi želeli biti pozorni tudi na obvestilnost, ki je povezana z normativnostjo, kar pomeni, da slovarski sestavek uporabnika obvešča o pravilnosti oz. ustreznosti izbranega jezikovnega sredstva v knjižnem jeziku, dober prikaz omogoča iztočnica koncem:

SP 1962
°kôncem konec: °~ leta konec leta, ob koncu leta

SSKJ 1970–1991 (prva izdaja)
kôncem predl. (ó) z rodilnikom, neustalj. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec: knjiga bo izšla koncem maja
// za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu: hiša koncem vasi
// v zvezi koncem koncev konec koncev: koncem koncev se je spametoval

SP 2001
kôncem● nepravi predl. z rod. (ó) konec: Zbornik je izšel ~ marca; hiša ~ vasi

SSKJ 2014 (druga izdaja)
kôncem predl. (ó)
z rodilnikom za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec: knjiga bo izšla koncem maja // za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu: hiša koncem vasi // v zvezi koncem koncev konec koncev: koncem koncev se je spametoval

Pregled normativne obvestilnosti v slovarjih druge polovice 20. stoletja in na začetku 21. stoletja pokaže, da je raba nepravega predloga koncem v slovarjih različno normativno ovrednotena:

• V Slovenskem pravopisu 1962 je izraz označen z ničlo, kar pomeni, da beseda za knjižno raba ni dovoljena, izraz SP 1962 nadomesti z nevtralnim izrazom konec.
• V SSKJ 1970–1991 je izraz označen s kvalifikatorjem neustalj. (neustaljeno), kar pomeni, da se je izraz, kljub dosedanjim prepovedim, pogosto uporabljal. Normativna informacija torej uporabnika informira, obvešča o rabi, pri čemer restriktivna prepoved ni vsebovana, uporabnika usmerja k nadomeščanju z izrazom konec.
• V SP 2001 je zopet prisotna restriktivna prepoved, saj je beseda koncem označena s črno piko, ki označuje v knjižnem jeziku prepovedano besedo, izraz SP 2001 nadomesti z nevtralnim izrazom konec.
• V SSKJ 2014 izraz ni označen s posebnim normativnim kvalifikatorjem, uporabnika z navedbo izraza za podpičjem le usmerja k nadomeščanju z izrazom konec.

Na obvestilnost slovarja in na njegovo razmerje do drugih slovarjev obdobja, v katerem je nastajal, zagotovo vplivajo tudi družbeni dejavniki, kar dobro ponazarja primerjava obeh pravopisnih slovarjev s SSKJ, pa tudi gradivska izhodišča in namen slovaropiscev.

(3) Novi slovarji: eSSKJ in ePravopis
Podobno velja za razlike med trenutno nastajajočim novim SSKJ (eSSKJ) in novim pravopisnim slovarjem (ePravopis). Medtem ko eSSKJ sledi konceptu sodobnih spletnih pomenskorazlagalnih slovarjev in se osredinja na pomenske razlage ter jih ponazarja z najbolj značilnimi ponazoritvami rabe, ePravopis gradivsko razširja nastajajoča pravopisna pravila in se osredinja zgolj na tiste slovarske iztočnice, ki jih pojasnjuje v pravilih, ter na iztočnice, povezane z njimi. S ponazarjalnim gradivom pa pravopisni slovar pojasnjuje tista mesta, v katerih je beseda pregibana, preglašena, v posebni zvezi in podobno – neznačilne, a slovnično in pravopisno težavne zveze, npr.

Pravopis 8.0 (člen 31 iz nastajajočih pravopisnih pravil, ki pojasnjuje rabo znamenj, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih naprav, med njimi je tudi afna)

ePravopis 2014– (slovarski sestavek afna, ki gradivsko razširja pravila)

áfna -e ž |pisno znamenje v IT|:
računalniška afna; Kako naj napišem afno?; Pošljite e-pošto na info(afna)oglasi.nn
Ponazoritev rabe znamenja @
stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno afna, pri info@oglasi.si; nabiralnik@hotel-park.si
desnostično na družbenih omrežjih pred imenom naslovnika ali nanosnikom @Barbara

eSSKJ 2014– (slovarski sestavek afna, ki prinaša pomensko razlago in ponazoritve rabe)

áfna -e

1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji
   ZNAK: @
   Afna je v računalniški komunikaciji nepogrešljiva, saj brez nje ne moremo poslati elektronske pošte.
   Posameznemu avtorju lahko odgovorite s klikom na puščico poleg avtorjevega sporočila ali z ročnim vpisom znaka afna (@) in uporabniškega imena.
2. slabšalno, kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
   Na fotografiranjih se mnogokrat zmrduje in obnaša kot najstniška afna, čeprav se je za opravljanje poklica manekenke odločila sama.
3. neknjižno pogovorno opica
   Najtežavnejši del bo približevanje afnam, poskus nemotečega sledenja drobcem njihovega življenja.

Manca Černivec, Helena Dobrovoljc (maj 2020)