×

Razlaga besede »tekočina« v SSKJ




  • Vprašanje:

    Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana
    kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.

    Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.


    Odgovor:

    Če gledamo z vidika fizike, med tekočine sodijo kapljevine in plini, kot ustrezno navaja že SSKJ, in sicer v terminološkem gnezdu, ki je označeno s karo. Tam je za oznako fiz. navedeno, da je tekočina »snov, ki se lahko pretaka«, nato pa lahko preberemo še: »kapljevine in plini so tekočine«.

    Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da je SSKJ splošni razlagalni slovar slovenščine in ne terminološki slovar posamezne stroke (npr. fizike), torej je njegova primarna vloga, da pojasnjuje, kaj besede pomenijo in kako se uporabljajo v splošnem jeziku (terminološki slovarji so, po drugi strani, namenjeni temu, da podajajo definicije za pojme v terminološkem sistemu stroke, hkrati pa usmerjajo še k najprimernejšemu izrazu za posamezni pojem).
    In za splošni jezik velja, da je beseda tekočina pravzaprav sinonimna s terminološkim izrazom kapljevina. Na podoben način je v SSKJ v razlagalnem delu npr. navedeno, da je stavek enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed, kar pa je z jezikoslovnega vidika seveda neustrezno, saj takim enotam v jezikoslovju rečemo poved (gledano jezikoslovno, so namreč stavek besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike po mehanizmih vezljivosti in družljivosti).

    V jeziku torej vzporedno obstajata (najmanj) dva delna sistema: splošni jezik in jezik(i) posameznih strokovnih področij. Prvega opisujemo v splošnih razlagalnih slovarjih, drugega pa v specializiranih terminoloških slovarjih. In mnogokrat se raba besed v navedenih sistemih ne ujema, na kar skušamo opozarjati v različnih slovarjih in z različnimi tipi slovarskih opisov. Pri izdelavi splošnih razlagalnih slovarjev k leksiki načeloma pristopamo po semaziološkem načelu, torej za iskani jezikovni izraz (izrazno podobo) iščemo pomen, in sicer na podlagi analize velikega števila besedil splošne jezikovne rabe. K terminologiji načeloma pristopamo z onomaziološkega vidika, torej za posamezni pojem v pojmovnem sistemu stroke iščemo ustrezen izraz, hkrati pa skušamo pojem oz. termin čim bolj ustrezno in nedvoumno definirati.

    Do težav in »napačnih« razlag (z vidika stroke) pri izhodiščnih terminih načeloma prihaja zlasti zaradi procesa determinologizacije, torej ko izhodiščni termin prehaja v splošni jezik, pri tem pa zaradi tega, ker ga uporabljajo nestrokovnjaki, ki izhodiščnega pojma ne razumejo ustrezno, prihaja do sprememb pomena besede v splošnem jeziku. Na to, kako močno na jezik vpliva proces determinologizacije, smo se lahko na lastne oči prepričali v času epidemije zaradi koronavirusa, ko smo se vsi srečevali z novo leksiko in govorili o problematiki, ki jo, vsaj načeloma, razumemo samo delno.

    Nina Ledinek (maj 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.