×

Mala ali velika začetnica ter ideologija: »Informbiro«, »Abwehr«, »Wehrmacht« ...




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je besedo INFORMBIRO primerneje pisati z malo ali veliko začetnico. Glede na SP (odstavek 90) se imena organizacij pišejo z veliko začetnico, torej je ime organizacije Informacijski biro komunističnih in delavskih partij treba pisati z vel. začetnico. Prav tako zgledi pri odstavku 37 kažejo, da se tudi skrajšana imena organizacij pišejo z veliko začetnico. To bi pomenilo, da bi bilo pravilno tudi Informbiro.

    Geslo informbiro v Pravopisu 2001 pa je navedeno z malo začetnico, prav tako v SSKJ. Zakaj in katero pravilo je smiselneje upoštevati?


    Odgovor:

    Beseda Informbiro je skrajšana različica daljšega imena Informacijski biro komunističnih in delavskih partij (rus. Информационное бюро коммунистических и рабочих партий), torej imena mednarodne organizacije komunističnih strank pod ruskim vodstvom. Skrajšano ime opravlja enako funkcijo (identifikacije in individualizacije) kot polno ime, zato ni nobenega razloga, da bi ga pisali z malo začetnico.

    Zakaj je v slovenskih povojnih priročnikih ime pisano z malo začetnico?

    V slovenski slovaro- in pravopisni tradiciji, ki izhaja iz povojnih časov, se je s fašizmom in nacizmom povezana imena pisalo z malo začetnico, in če je bilo mogoče, tudi poslovenjeno. Pri tem se niso ozirali na to, da so bila to imena v dobesednem pomenu besede, kar pomeni, da s temi besedami niso označevali vrste nekega pojava, skupine ipd., temveč so identificirali konkretno skupino ali formacijo, organizacijo. Tako je z malo začetnico neupravičeno pisano npr.:

    (a) Abwehr, čeprav gre za ime obveščevalne službe (prevedeno Odpor), enako kot kasneje npr. Stasi.

    (b) Wehrmacht je v slovarjih (SSKJ, SP 2001) zapisan z malo začetnico in podomačen:

    SSKJ:
    vêrmaht tudi wehrmacht -a [vêrmaht] m (ȇ) od 1935 do 1945 nemške oborožene sile: divizije, vojaki vermahta

    Vendar ni ime Wehrmacht prav nič drugačno od imen sodobnih oboroženih vojaških enot, zato se danes precej piscev upravičeno odloča za zapis z veliko začetnico. V prejšnjih desetletjih se je namesto imena pogosteje uporabljalo kar opisno poimenovanje: nemške oborožene sile ali nemška vojska. Zlasti v strokovnih besedilih pa srečujemo zapise enot z veliko začetnico že od šestdesetih let 20. stoletja dalje, npr. pri zgodovinarju Tonetu Ferencu:

    Ko je razbiti armadni zbor »Müller« 13. oktobra izgubil neposredni stik z armadno skupino Felber, so ga preimenovali v 34. armadni zbor s sedežem v Kraljevu in podredili armadni skupini E.

    Če bi ime Wehrmacht prevedli (slovensko: Obrambne sile), bi se ta rešitev v slovenskih besedilih tudi pomensko ne obnesla, saj nemško ime govori o obrambi, z vidika napadenih držav pa je šlo za okupacijske sile. Najbrž se zato prevedno ime ni uporabljalo.
    Pripadniki teh sil pa so pisani z malo začetnico: rdečearmejci, tigrovci in danes alkajdovci, tudi npr. vermahtovci.

    (c) Führer
    Ime Führer je iz prvotnega pomena ‘vodja’ postalo Hitlerjev vzdevek. V Nemčiji je bilo ime dolgo po zlomu nacifašizma leta 1945 prepovedano, pri nas pa je bilo zapisano z malo začetnico in pisno podomačeno kot vrstno poimenovanje. V današnji rabi opažamo, da se ljudje ob imenu Führer ne sprašujejo, za katerega vodjo gre, temveč se je ime uveljavilo kot vzdevek ali nadomestno ime za Hitlerja. Če bi bilo takih vodij več in bi se uveljavilo zanje poimenovanje firer, bi jih pisali z malo začetnico, enako kot gauleiterje/gavlajterje, npr. firer Hitler.
    Tako vse vzdevke, nadomestna imena ipd. (npr. Benč, Kajuh, Roza, Stalin) pišemo z veliko začetnico, saj nedvoumno označujejo točno določeno osebo.

    V sodobnem pravopisu se skušamo izogniti čustvenim in ideološkim pogledom na zapis začetnice in se držimo jezikoslovnega načela, da je z veliko začetnico pisano tisto, kar je lastno ime. Pri tem dajemo prednost pravopisnim načelom, kakor so predstavljena v pravopisnih pravilih, manj pa slovarskim uresničitvam, ki so pogosto odvisne od gradiva v času nastajanja slovarja.

    Helena Dobrovoljc (maj 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.