×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    O poševnici med številkama in vezaju med dvema imenoma

    ločila
    ločila vezaj poševnica priredne zloženke pravopis
    1
    1
    550
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Predložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.).
      Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?

      Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov.
      Npr. Brown-Fisherjev zakon
      Breznik-Ramovšev pravopis
      Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)


      Odgovor:

      Poševnica najpogosteje nadomešča veznik ali, o tem si lahko preberete več v pravopisnem pravilu Slovenskega pravopisa 2001, členi 451 id.

      Redkeje poševnico uporabljamo tudi v pomenu 'in', npr. pomlad/poletje 2020 ali šolsko leto 2020/21; pri slednjem konkretno pomeni zadnji del koledarskega leta 2020 in prvi del (prav tako koledarskega) leta 2021.

      V vašem primeru Na službeni poti bom 5 ali 6 dni bi bilo najbolje, da uporabite kar besedico ali, saj je taka raba povsem nedvoumna, ločil in drugih pisnih znamenj pa pišoči pogosto ne tolmačijo povsem enotno, o čemer priča tudi vaše vprašanje.

      Vezaj
      Med dvema enakovrednima lastnima imenoma pišemo vezaj. Pravilo v SP 2001 je zapisano v členih: 413, 503, 968.
      Še zlasti če sta osebi povezani v soavtorstvu in jima pripisujemo lastništvo, patent, odkritje in podobno, uporabimo svojilni pridevnik, ki ohrani vezaj, obrazilo pa pritaknemo drugi sestavini, npr.: Breznik-Ramovšev pravopis (= 'pravopis, katerega avtorja sta Breznik in Ramovš').
      Takih zvez se v rabi pojavlja čedalje več, srečujemo jih tudi v publicističnih in nestrokovnih besedilih:

      • Dunning-Krugerjev efekt

      Dunning-Krugerjev efekt je v psihologiji kognitivna (spoznavna) pristranskost, v kateri ljudje z nizko sposobnostjo precenjujejo sami sebe, kar se kaže v obliki slabih odločitev. (Časnik)

      • Kleine-Levinov sindrom

      Izkazalo se je, da ima danes 22-letna Beth tako imenovani Kleine-Levinov sindrom, ki mu pravijo tudi Trnuljčičin sindrom. Zdravstveniki ne vedo, kako ta spalna motnja nastane, kaj šele, kako jo pozdraviti. (Slovenske novice)

      Helena Dobrovoljc, Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (maj 2020)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si