Pravilno sklanjanje in kategorija živosti: »napolniti notranjega duha«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kateri stavek je pravilen in zakaj:

Napolnite svoj notranji duh.
Napolnite svojega notranjega duha.

Odgovor:

Samostalniki prve moške sklanjatve imajo oblikoslovno posebnost, ki se imenuje podspol živosti. Kaže se v tožilniku ednine, ki je enak rodilniku ednine, če gre za živo bitje (človeka, živali):

Videl sem ... avtobus, poln otrok.
Videl sem ... kaos in nered.
Srečal sem ... soseda, veselega zaradi zmage.
Videl sem ... kosa, nesočega travno bilko.

Več v odgovorih na povezavi: kategorija živosti.

Slovenska slovnica Jožeta Toporišiča (SS 2004: 277), po njej pa tudi pravopis SP 2001 (v členu 789) opozarjata na samostalnike, ki sicer ne zaznamujejo živih bitij, so pa z živimi enakopisni ali le enakoglasni, zato jih sklanjamo, kot da bi bili živi (kupiti ribničana 'fižol'), čeprav pomenijo vrste sira, vina, zelenjave ipd. Posebno skupino tvori tudi samostalnik duh v pomenu 'duševnost', ki ga sklanjamo, kot da bi bil živ.
Slovar slovenskega knjžnega jezika (SSKJ) ima v geslu duh (ko ta pomeni ‘duša’, ‘duševnost’ ipd.) z živostnim podspolom v tožilniku ednine izkazane tele primere: oblikovati duha človeka, enoličnost ubija duha (miselno dejavnost), manjka mu kritičnega duha, ima preroškega duha, spoznati duha modernega človeka, pačiti načela in duha gibanja. Živostna raba te besede je tu tesno povezana s Svetim Duhom ali Duhom, ki je v krščanstvu ena od treh Božjih oseb.

V pomenu duša je na verskem in filozofskem ter na sorodnih presežnostnih področjih ta kategorija negovana v zadnjih stoletjih. Že pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja ni bila trdna. Pri Prešernu recimo najdemo neživostno rabo Komur pevski duh sem vdihnil poleg pogostejše živostne, npr. Kdo zna / noč temno razjasnit, ki tare duha?, in pri Gregorčiču neživostno A mnog junak svoj duh je izdihnil (Anton Breznik, Slovenska slovnica (1934), 75).

Raba podspola živosti v pomenu duša je kljub temu še naprej priporočena, v zvezi Sveti Duh pa je sploh edina možna. Predvsem mlajši uporabniki slovenščine se je slabše zavedajo, zato pri njih duh v navedenem pomenu izgublja živost, iz tega pa izvira čedalje več nihanj v zvezah, kakršni sta v vprašanju navedeni. Prednostno je torej Napolnite svojega notranjega duha.

Brezizjemno neživostno se obnaša duh le v pomenu ‘(neprijeten) vonj’ (prav tako po SSKJ-ju): jed ima zoprn duh, mleko ima duh, meso že dobiva duh.

Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (maj 2020)