×

Ustreznost glagola »obeležiti«




  • Vprašanje:

    S čim nadomestiti glagol obeležiti v primeru svetovnih dni, obletnic, praznikov itd.? (V bolnišnici so obeležili svetovni dan medicinskih sester.) Vedno se mi zdi, da je nekako na silo popravljeno.


    Odgovor:

    Na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti zgolj s prgiščem nadomestil za glagol obeležiti, saj bi s tem poslali napačno sporočilo. Zatorej nekoliko daljše pojasnilo.

    Glagol obeležiti ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovarju Slovenskega pravopisa 2001 oznako publicistično, kar pomeni, da je bila raba glagola ob vrednotenju leksike v 70. in 80. letih pogosta predvsem v publicističnih besedilih, ki v tistem obdobju niso bila najboljši jezikovni zgled.

    Janez Gradišnik je časnikarskim in drugim prevajalcem očital, da ne odpirajo slovarjev pri prevajanju iz bratskih jezikov, saj bi sicer obeležiti prevedli v zaznamovati, označiti ali pa poiskali kak drug prevod, če bi to zahtevala druga besedna zveza. Ob tem ni odveč zapisati, da je bil Gradišnik slovanskim izposojenkam (glagol obeležiti smo prevzeli iz srbohrvaščine) izrazito nenaklonjen, deloval je puristično, kar pomeni, da je bil v svojem prizadevanju za čist jezik preveč skrajen. Za Gradišnikom je rabo glagola obeležiti iz rabe preganjal tudi Janez Sršen (Jezik naš vsakdanji) in jo nadomeščal s kopico drugih glagolov.

    Zanimivo je, da lahko iz slovarskega sestavka pravopisa iz leta 1950 razberemo, da gre pri rabi glagola obeležiti za nevtralno izbiro v knjižnem jeziku, ob glagolu sta navedena tudi samostalnika obeležje in obeležek.

    Slovenski pravopis iz leta 1962 je glagolu obeležiti dodal puščico, kar je pomenilo, da je beseda »nepotrebna ali nelepa ali v nasprotju z duhom slovenskega jezika«. Kot vidimo, je bil obeležiti v nekem preteklem obdobju zaradi purističnih vzgibov preganjan, nadomeščali naj bi ga drugi, slovenskemu jeziku domači glagoli. Raba danes pa kaže, da je jezik svojo pot ubral mimo teh nadomeščanj, saj je glagol obeležiti zelo pogost, najpogosteje se pojavlja ob samostalnikih, ki skupaj z glagolom kažejo na slavnostno praznovanje (obeležiti obletnico, obeležiti (svetovni) dan česa, obeležiti jubilej česa). Kot ste ugotovili sami, bi v teh primerih nadomeščanje z glagoli zaznamovati, označiti delovalo nekoliko na silo popravljeno, saj ima obeležiti v primerjavi z drugima dvema glagoloma novo pomensko razsežnost. Lahko pa, če se želite rabi glagola obeležiti izogniti, uporabite kak drug glagol, npr. praznovati, proslaviti, slaviti, počastiti, zaznamovati.

    Določene besede, besedne zveze, stavčne zgradbe, ki so bile v drugi polovici prejšnjega stoletja označene kot nepotrebne, nelepe, publicistične, so danes v knjižnem jeziku povsem nevtralne in jih ni treba nadomeščati z drugimi. Še posebej, če menite, da je tako vaše sporočilo osiromašeno za pomenski odtenek, ki ga je dobila beseda v razmerju do tiste, s katero naj bi jo nadomestili.

    Manca Černivec (junij 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.