Moška imena na -a: sklanjanje in tvorba pridevnika
-
Vprašanje:Zanima me, zakaj je moška imena dovoljeno sklanjati po moški in ženski sklanjatvi (npr: Miha, Mihe ali Miha, Mihi ali Mihu ...), ni pa pravilno Mihin, ampak le Mihov. Ali je morda pravilno oboje?
Odgovor:Sistem knjižnega jezika dopušča sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se končajo na -a, po dveh sklanjatvah:
- po prvi moški (tip korak, koraka, koraku, korak, pri koraku, s korakom),
- po drugi moški (tip sluga), ki je enaka prvi ženski (tip lipa), torej: sluga, sluge, slugi, slugo, pri slugi, s slugo).
Če je ime moškega spola na -a, ga sklanjamo torej na oba načina:
Miha, rod. Miha/Mihe, daj. Mihu/Mihi, tož. Miha/Miho, pri Mihu/Mihi, z Mihom/Miho.Lahko bi rekli, da je druga moška sklanjatev redundantna, saj je enaka ženski, a vendarle imajo ti samostalniki kar nekaj posebnosti, saj se v dvojini in množini pogosto pojavljajo odkloni od začrtane sklanjatve. Na primer:
- priimki (Zgaga, Janša, Kundera ...) se pogosteje sklanjajo po drugi moški sklanjatvi;
- imeni Jaka in Aljoša sklanjamo bodisi po prvi bodisi po drugi moški sklanjatvi, vendar pa ugotavljamo, da se v orodniku ednine pogosteje uporablja oblika iz moške sklanjatve (z Jakom, z Aljošem) (gl. ugotovitve Karmen Plesničar Oblikoslovno pregibanje in razvrščanje samostalnikov II. moške sklanjatve v slovenskem jezikoslovju);
- nekateri samostalniki moškega spola na -a se sklanjajo le po moški sklanjatvi: kuža, očka.
Tak sistem se je oblikoval v jeziku, tj. ni bil vsiljen s kakim pravilom, slovničarji ga le opisujejo.
Pri tvorbi svojilnega pridevnika se upošteva pravilo, da se za moško osebo tvori svojilni pridevnik z obrazilom -ov (Miha – Mihov) oz. -ev, če je preglašeno (Aljoša, m – Aljošev), obrazilo -in uporabljamo le za samostalnike ženskega spola (Petra – Petrin; Aljoša, ž – Aljošin).
Helena Dobrovoljc (junij 2020)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.