Povratni svojilni zaimek in logični osebek
-
Vprašanje:Vem, da je bilo o občasni zamenjavi svojilnih povratnih zaimkov s svojilnimi zaimki že veliko govora, ampak o tem, kaj je boljše in kaj je slabše, ni bilo nič opredeljeno.
Moj jezikovni čut mi pravi, da je v spodaj navedenem primeru boljše, če uporabimo osebni svojilni zaimek, namesto povratnega, kar tudi podpira pravilo. Kaj je torej pravilno oziroma boljše?
Npr: 1. Očetu je mar za svoje sinove. / Očetu je mar za njegove sinove. / Ali mu je mar za svojo hčer? / Ali mu je mar za njegovo hčer?
2. Žal ji je za svoje napake. / Žal ji je za njene napake. (Še bolj zanimivo: Žal jim je za vse svoje napake. / Žal jim je za vse njihove napake.)
3. Pokažite, da vam je žal za svoje prestopke. / Pokažite, da vam je žal za vaše prestopke.
Odgovor:V navedenih primerih gre za stavčno zvezo s povedkom duševnega stanja, katerega vezljivost namesto osebka v imenovalniku zahteva t. i. logični osebek v dajalniku, ki označuje nosilca stanja oz. doživljalca. V pravopisnih priročnikih za navezovanje povratnih svojilnih zaimkov v tovrstnih primerih ni izrecnih napotkov; npr. v Toporišičevi Slovenski slovnici (str. 342) je navedeno samo, da povratni svojilni zaimek izraža lastnino osebka, ne pa tudi, da mora biti ta osebek nujno imenovalniški. V tovrstnih povedih tako prihaja do nasprotja med pomensko in formalno zgradbo povedi. Raziskave (npr. Mladena Uhlika in Andreje Žele) so pokazale, da se zdijo govorcem slovenščine v takšnih sprejemljive strukture tako s povratnim kot z nepovratnim svojilnim zaimkom.
Rabo povratnega svojilnega zaimka potrjujejo tudi možne pretvorbe logičnega zaimka v pravi imenovalniški osebek, npr. Žal ji je za svoje napake > Obžaluje svoje napake. Hkrati v navedenih primerih omogoča nedvoumno navezavo na logični osebek, medtem ko raba tretjeosebnega svojilnega zaimka v navedenem kontekstu ni nedvoumna: žal ji je za njene napake lahko tako razumemo kot 'obžaluje svoje napake' ali 'obžaluje napake druge osebe ženskega spola'). Te dileme nimamo pri svojilnih zaimkih za 1. in 2. osebo (Žal mi je za moje/svoje napake), zato so nepovratni svojilni zaimki namesto povratnih svojilnih zaimkov ob logičnem osebku za 1. in 2. osebo pogostejši (Gigafida 2.0: svoj, moj) kot za 3. osebo (Gigafida 2.0: svoj, njegov, njen).
Tovrstna dvojničnost pa je mogoča le v primerih, ko v stavku poleg neimenovalniško izraženega nosilca stanja ni tudi imenovalniške zveze kot formalnega osebka stavka. Kadar je ta prisotna, je pravilen samo nepovratni osebni zaimek:
- Očeta skrbi za svojo/njegovo prihodnost : Očeta skrbi njegova prihodnost.
Alenka Jelovšek (junij 2020)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.