×

Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«




  • Vprašanje:

    S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

    Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje.
    V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

    Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

    Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.


    Odgovor:

    Zdi se, da je pri podanem vprašanju strogo vztrajanje, kdo »ima prav« nekoliko neproduktivno, pa tudi jezik sam se pri svojem delovanju redko opira samo na skrajne pole + : –, ampak obstaja bolj ali manj široko vmesno polje, kjer vpliv polov slabi – in prav vseskozno, dinamično iskanje rešitev na tem vmesnem polju dela jezik živ.

    Smiseln predlog bi bil torej, da s kolegom skušata popustiti vsak pri svojem polu, da bi vajino mnenje lahko konvergiralo k neki točki na sredini: operacije so v predstavi uporabnikov jezika tesno povezane z zdravljenjem, kar pomeni, da je predstava o zdravljenju ali vsaj njegovem širšem kontekstu za operacijo zelo pomembna. Po drugi strani moramo pri nekaterih tipih operacij, kot jih omenjate (lepotne, zlasti če so bolj posledice fiksne ideje kot dejanske pomankljivosti; eksperimentalne za šele potencialno zdravljenje), kontekst zdravljenja močno razširiti, da lahko tako operacijo še razumemo kot njegov del. Predvidevam sicer, da bi tudi tu kolega nasprotno trdil, da mora biti za lepotno operacijo izdano pozitivno mnenje konzilija ali vsaj enega zdravnika, eksperimentalne operacije na živalih pa imajo v končni fazi medicinske ali morda še veterinarske namene – torej na določen način spadajo v kontekst zdravljenja.

    Trenutni opisi v slovarskih priročnikih na portalu Fran in stanje v jezikovnem gradivu sicer dajejo bolj prav mnenju, kot ga zagovarja kolega: SSKJ2 tako pravi, da operirati pomeni 'z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa'.
    Najpogostejše kolokacije s tožilnikom ob glagolu operirati v jezikovnem gradivu, zbranem v korpusu Gigafida, so:

    • operirati [bolnika, pacienta];
    • operirati [koleno, nos, slepič, meniskus, kolk, srce, hrbtenico, vezi, ramo, tetivo, gleženj, prsi; kilo, tumor, mreno itd.].

    Dve kolokaciji, od tega ena sicer (operirati nos) precej pogosta, torej izkazujeta širši kontekst zdravljenja, če ge še lahko razumemo tako (lepotne operacije).

    Za operirati bi tako trenutno lahko zaključili, da v osrednjem, jedrnem spektru svojih rab nedvomno vsebuje pomensko sestavino 'zdraviti'/'v zdravstvene namene' in tako v tem delu predstavlja podpomenko zdraviti. Na svojem obrobju, ki pa postopoma postaja in bo glede na zunajjezikovno dogajanje verjetno še postajalo vse bolj izrazito, pa kaže rabo (operacije npr. nosu, prsi), kjer neposredni zdravstveni nameni niso več jasno razvidni in tako ne samoumevni.

    Ali bo taka raba dovolj izrazita, da bo posegla tudi v temeljni pomen glagola operirati, torej 'z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek, vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa ali spremeniti videz dela telesa', ali pa bo ostala toliko zamejena, da bi raje predstavljala podpomen 's takim ali podobnim dejanjem, posegom spremeniti videz dela telesa v lepotne namene', bo pokazal nadaljnji pomenski razvoj leksema operirati, ki bo opisan v eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika
    [//]: (avtorji)

    Domen Krvina (julij 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.