Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?

[Moderator]

Vprašanje:

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo.
Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo.
Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo.
Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

Odgovor:

Pisanje imen izdelkov in znamk

O vprašanju pisanja znamk in izdelkov smo v svetovalnici že pisali (odgovore najdete pod ključno besedo »imena izdelkov in znamke«) in je deloma posledica zastarelih pravopisnih pravil (SP 2001: § 147), ki pravijo, da imajo imena izdelkov in znamke imensko funkcijo in so zato zapisana z veliko začetnico le, če je pred njimi občnoimensko jedro (letim z letalom Boeing), sicer ne (letim z boeingom).

V citiranih odgovorih smo že pojasnili, zakaj s pravopisnim pravilom ne moremo soglašati v celoti in zakaj znamka ohrani svojo identifikacijsko imensko funkcijo tudi v položajih, ko niso prilastki besedne zveze. Torej bi morali dopustiti veliko začetnico tudi v primerih kot letim z Boeingom 737 MAX.

Zapis z malo začetnico je upravičen takrat, ko govorimo o primerku serijskega izdelka. To je najbolj razvidno v množinski rabi:

• Lani so ukradli le štiri fiate, čeprav so avtomobili te italijanske znamke precej pogosti na naših cestah.
• Letijo večinoma z boeingi 737, ki imajo različno število sedežev.

Lahko pa je interpretacija tudi različna, saj ime Fiat prevzame dva pomena in je začetnica odvisna od tega, kakšno funkcijo ima: ali ima funkcijo imena (a v pomenu 'znamka') ali navadne besede (b v pomenu 'avtomobil'):

(a) Dež je z njegovega Fiata spral sledi prašne ceste. (= z njegovega avtomobila znamke Fiat)
(b) Dež je z njegovega fiata spral sledi prašne ceste. (= z njegovega avtomobila)

Imena v vaših primerih bi bila, tudi po aktualnem pravopisu SP 2001, zapisana z veliko začetnico, saj se nahajajo v imenskih pozicijah:

• družba Boeing in letalo Boeing 737 MAX
• raketa Falcon 9 in vesoljska ladja Dragon
• raketa in vesoljska ladja Sojuz

Toliko o teoriji. V praksi je tako, da z malo začetnico pišejo (zlasti v nekaterih dnevnih časopisih, npr. v Delu) kar vse po vrsti, tudi imena ustanov in organov, pri čemer sporočajo, da besedi boeing in falcon pomenita zgolj letalnike in ne znamk. Ne bi pa vedeli povedati, kaj sporočijo, ko z malo začetnico pišejo evropska komisija.

Ob imenih raket se pojavlja še en dejavnik: v drugih jezikih govorijo o imenih raket kot o unikatonimih, torej imenih unikatnih izdelkov. Tako ime je bilo na Slovenskem letalo Eda Edvarda Rusjana. Res so bili rakete in vesoljska plovila nekdaj unikatni izdelki, danes pa se tudi te izdeluje serijsko. Zato bi bilo dobro pravopisno pravilo ubesediti tako, kot velja za avtomobile, saj je tudi Sojuz danes »najbolj številčno uporabljana vesoljska raketa«, kot pravijo na Wikipediji.

Pisanje kratic z malimi črkami

V slovenščini kratice prehajajo med navadne besede, še zlasti to velja za tiste, ki jih izgovorimo kot navadne besede, torej nečrkovalno (b). Poznamo namreč dva tipa kratic:
(a) črkovalno izgovorjene kratice: PVC izgovorimo [pévécé] ali [pə̀və̀cə̀], SSKJ izgovorimo [səsəkəjə̀], BMW izgovorimo [béèmvé];
(b) nečrkovalno izgovorjene kratice: UNESCO izgovorimo [unésko], BRIK [brík], CERN [cêrn].

Pri nekaterih imenih (Unicef, Nama) ali besedah (emšo, aids) se pogosto ne zavedamo več, da so nastale iz kratic, saj jih izgovorimo kot navadne besede. Prehod kratice med navadne besede kaže na njeno dobro integracijo v slovensko besedilo in skladenjsko prilagoditev, kar pozdravljamo.

Helena Dobrovoljc (julij 2020)