Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih




  • Vprašanje:

    Ali je v sodobnem času dopustna uporaba oblik Pajkova, Kvedrova (za Pavlino Pajk, Zofko Kveder), saj se je v času njihovega ustvarjanja uporabljalo prav te, danes arhaične oblike? Avtorice so se tako podpisovale tudi same.


    Odgovor:

    Pridevniška oblika ženskih priimkov danes živi zlasti takrat, ko govorimo o ženski osebi in izpuščamo osebno ime, iz katerega bi bilo razvidno, da gre za žensko (na primer: Tina Maze je osvojila zlato medaljo --> Maze je osvojila zlato medaljo --> Mazejeva je osvojila zlato medaljo). Pragmatične okoliščine pogosto kažejo, da je pridevniška oblika uporabljena v težnji po bolj lakoničnem izražanju.

    V preteklih obdobjih je bila pridevniška oblika razširjena v položajih, ko je osebno ime tudi uporabljeno in so avtorice dopuščale zapis kot npr. Alenka Svetelova, Mila Kačičeva (v 50. in 60. letih, na gledaliških listih ipd.). Očitno je v umetniških krogih pred nekaj desetletji prevladoval ta način pisanja. Argument za pisanje pridevniške oblike je res pogosto povezana z lažjo identifikacijo avtorice, če se je sama tako podpisovala.

    Sicer pa je tudi nekaj protiargumentov, ki jih ne kaže spregledati:

    • Oblike Pajkova, Kvedrova navadno (z redkimi izjemami) niso uradna imena, čeprav so bila v preteklosti pogosto uporabljene, in to hkrati z osebnim imenom. Uradne oblike se tiste, ki so zapisane v naših dokumentih, matičnem listu, osebni izkaznici.
    • Uporaba neuradne različice slovenskih imen lahko pripelje do mešanja priimkov Pajk in Pajkova, slednje oblike ne smemo mešati z imeni žensk v nekaterih drugih slovanskih jezikih, na primer v češčini (Božena Němcová), kjer je pridevniška oblika imena tudi uradno poimenovanje teh oseb. Tudi v ruščini, na primer pevka Alja Pugačova, vesoljka Valentina Tereškova.
    • Z uporabo svojilne oblike priimka Pajk, torej Pajkova, naredite korak vstran od prizadevanj aktivistk in aktivistov za enake možnosti, ki trdijo, da je uporaba svojilne oblike tipa Pajkova le dokaz tisočletne dominacije moških.

    Helena Dobrovoljc (marec 2014)