Naslednje zimske olimpijske igre bodo v »Pyeongchangu« ali »Pjongčangu«?




  • Vprašanje:

    Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:

    Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in

    Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).

    Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?


    Odgovor:

    Ime korejskega prizorišča olimpijskih iger sodi med tista imena, ki je izvorno pisano v nelatinični pisavi. Pravopisno pravilo, ki ga pri odločanju o zapisu korejskih imen upoštevamo, nas navaja najprej k prečrkovanju, pri čemer naj bi ne uporabljali bolj ali manj uveljavljenih zapisov v drugih jezikih (zlasti angleščini), temveč skušamo slediti čim bolj verodostojni fonetični uresničitvi in jih v slovenščini zapišemo temu ustrezno.

    Razpoložljivi podatki o izvirni izreki imena se (sodeč po dostopnih spletnih virih in zapisu IPA) ne razlikujejo ([pʰjʌŋtɕʰaŋ]), zapisi pa. Angleški način (Pyeongchang, PyeongChang) se razlikuje od zapisov v slovanskih jezikih: češ. Pchjongčchang, hrv. Pyeongchang, polj. Pyeongchang, sla. Pchjongčchang, rus. Пхёнчхан.

    Če sledimo korejski izgovarjavi tega imena in si pomagamo z mednarodno fonetično abecedo IPA, ugotovimo, da je samoglasnik, ki ga npr. češki pravopis nadomešča z o, angleški pa z eo, ustrezen izreki o-ja v besedi confused. Gre za deloma polglasniški izgovor, kateremu se v slovenščini fonetično težko približamo. V podobnih položajih ga pišemo v slovenščini z o-jem (npr. confectionkonfekcija ipd.).

    Da bi z zapisom Pjeongčang govorce prepričali, da je izgovor pravzaprav nekje »med« o in e, je težko računati. Slovenski govorec namreč ne bo sestavil e-ja in o-ja v kak vmesni glas, temveč bo oba polno izgovoril. Sledeč tej ugotovitvi, se med obema zapisoma, ki ju najdemo trenutno v slovenščini (Pjeongčang ali Pjongčang) v skladu s pravopisnim določilom raje oprimemo drugega, torej Pjongčang.

    Iskanje slovenskih ustreznikov tujim glasovom je težavna naloga, s katero se ukvarjamo zlasti pri občnih besedah, kjer je glasovno domačenje še toliko bolj povezano z zapisom. Res pa je, da se pravopisno pravilo v slovenščini uveljavlja dosledneje le pri osebnih imenih, manj pri zemljepisnih, saj naj bi slovenski geografi ne pristajali na načelno domačenje, kot navaja v svojem preglednem članku o prečrkovanju tudi Aleš Pogačnik (Glasovno domačenje lastnih imen iz nelatiničnih pisav v monografiji Pravopisna stikanja). Da bi se glede tega prepričali, smo povprašali člana Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS in člana Pravopisne komisije pri SAZU, Draga Kladnika, ki se z zapisom Pjongčang strinja, saj gre za ime, ki bo ob naslednji zimski olimpiadi zelo pogosto navajano, zato je bolje, da rabo poenotimo, preden pride do imenske zmede. Dodaja še, da bi se sicer verjetno odločil zgolj za uradno transiterirano obliko, saj resolucije OZN ne priporočajo pretiranega domačenja zemljepisnih imen in nastajanja novih eksonimov.

    Helena Dobrovoljc (marec 2014)