×

Razlika med rabo nedoločnika in glagolnika




  • Vprašanje:

    Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.


    Odgovor:

    Raba nedoločnika in glagolnika sta v slovenščini do neke mere prekrivni zlasti v vlogi osebka (npr. pisati/pisanje na roko je dobro za razvoj možganov), sicer pa imata vsak svojo vlogo, v kateri medsebojno načeloma nista zamenljiva.

    NEDOLOČNIK (brezosebna in brezčasovna glagolska oblika na -ti/-či) zelo pogosto nastopa kot obvezno glagolsko dopolnilo, in sicer pri:

    1. naklonskih (hoteti, želeti, moči, morati, smeti; biti treba) in po pomenu podobnih glagolih (drzniti si, nameravati ipd.), npr. moraš/ni ti treba delati (*delanje);
    2. faznih glagolih (začeti/začenjati, nehati/nehavati), npr. začel/nehal je delati (*delanje);
    3. nekaterih glagolih zaznavanja (videti, slišati), kjer sicer ne gre več za obvezno dopolnilo, ker je isto vsebino – in to časovno natančneje – mogoče izraziti z odvisnikom:
    • videl jih je vstopiti/vstopati ~ videl jih je, kako so vstopili/vstopajo;
    • slišal jo je zapeti/peti ~ slišal jo je, kako je zapela/poje.

    V teh primerih je potencialno mogoče rabiti tudi glagolnik, čeprav se zdi, da je poudarek na konkretnem dejanju pri tem manjši (manj izrazita časovna umeščenost dejanja): videl je njihovo vstopanje, slišal je njeno petje.

    GLAGOLNIK (brezosebna in brezčasovna oblika na -nje/-tje; -tev, ki prehaja od glagola k samostalniku) pogosto zamenjuje posamezne stavke v povedi (zlasti časovna, načinovna in vzročna stavčna razmerja spreminja v okoliščine dejanja), kar poved navadno skrajša, npr.:

    • ko smo pisali raziskavo, smo ugotovili ... ~ ob/pri pisanju raziskave smo ugotovili ...;
    • pijemo kavo in se nam zdi, da preganjamo spanec ~ ob pitju kave/s pitjem kave se nam zdi, da preganjamo spanec
    • ker igra slabo, ne gre na tekmovanje ~ zaradi slabega igranja ne gre na tekmovanje.

    V tej funkciji je mogoče uporabiti tudi samostalnik, ki po obliki ni glagolnik, npr.:

    • ker ne dela zanesljivo, ne napreduje ~ zaradi nezanesljivega dela ne napreduje.
      Nedoločnika ni mogoče rabiti v nobenem od naštetih primerov.

    Po drugi strani je glagolnik zaradi njegove oblikovne (glagolska osnova + samostalniške končnice) in funkcijske vmesnosti med glagolom in samostalnikom mogoče uporabljati kot predložni ali nepredložni predmet ob glagolu, npr.:

    • lotiti se izdelave/izdelovanja;
    • pripomoči k napredku/napredovanju;
    • ukvarjati se z igro/igranjem.

    Tudi tu nedoločnika večinoma ni mogoče rabiti.

    V primerjavi s severnoslovanskimi jeziki, npr. poljščino in zlasti ruščino, pa tudi denimo romanskimi jeziki, je raba nedoločnika v slovenščini bolj omejena.
    V ruščini lahko zamenjuje npr. pogojne odvisnike, zlasti ob njihovi splošni veljavnosti:

    • esli dopustit', čto ... ~ če predpostavimo/privzamemo, da ....

    V španščini časovne odvisnike:

    • al entrar ~ ko vstopimo.

    Nadomeščanje takih odvisnikov z glagolnikom / funkcionalno bližnjim samostalnikom pa je načeloma možno: ob predpostavljanju/predpostavki, ob vstopanju/vstopu itd.

    Domen Krvina (avgust 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.