Trpnik glagola »imeti«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Odgovor:

Glagol imeti kljub svoji premi prehodnosti (imeti kaj) trpnika nima. To izkazuje tako pregled priročnikov, kot sta SSKJ2 in SP 2001, na portalu Fran, kot tudi jezikovno gradivo v korpusu Gigafida. Potencialna trpniška oblika bi lahko bila "imet", vendar gre pri vseh zadetkih iskanja za kratke nedoločnike (nekaj je tudi namenilnika), prav tako ni zadetkov za možne neimenovalniške oblike (*imetega, *imetemu, *imetem; *imetih itd.).

Takšno odsotnost trpnika kljub temu, da glagol prehaja na nepredložni predmet v tožilniku, kar je načeloma formalni pogoj za njegovo tvorbo: trpnika ni mogoče tvoriti od glagolov, ki nimajo nepredložnega predmeta v tožilniku, je mogoče pojasniti z dejstvom, da je za prisotnost trpnika pomemben še drugi pogoj: dejanje mora na prizadetem (predmetu v tožilniku) povzročati spremembo. Nastanek te spremembe in prehod v novo stanje označuje dovršnik; trpnik to isto spremembo izraža z druge perspektive (v ospredju je prizadeto, ne vršilec dejanja).
Stanje po izvršeni spremembi označuje pridevnik stanja, ki je po obliki enak trpniku (tj. deležnik na -n/-t). Glagol imeti v svojem izhodiščnem pomenu označuje stanje, ne dejanja, ki bi povzročalo spremembo na prizadetem. Podobno velja še za ciljno neusmerjena dejanja (aktivnosti), ki kljub možni premi prehodnosti na prizadetem ne povzročajo spremembe, npr. plesati.

Tako je trpnik brez večjih izjem prisoten pri glagolih, kjer navadno človeški vršilec dejanja (zavestno) izvaja dejanje, ki na prizadetem pozvroča spremembo. Stanje po izvršeni spremembi izraža deležnik stanja, po obliki enak trpniku, npr.:

delati : narediti --> narejen
pisati : napisati --> napisan
popravljati : popraviti --> popravljen
pripravljati : pripraviti --> pripravljen

Dejanja, ki se (mimo njegove volje) dogajajo doživljalcu/nosilcu dejanja, so navadno neprehodna, zato kljub pogostemu prehodu v novo stanje nastanek trpnika preprečuje že formalni pogoj; pridevnik stanja ima obliko deležnika na -l, npr.:

umirati : umreti --> umrl
veneti : uveneti --> uvel

Prav tako je trpnik pogosto odsoten ali glede na pojavnost glagola zelo redek tedaj, ko vršilec sicer je prisoten, vendar pa je dejanje sestavljeno iz potencialno neskončno istovrstnih ponovitev (dovršnik označuje poljubno od teh pojavitev). Zato sprememba na prizadetem ne poteče zares in ne sledi novo stanje, npr. brcniti, dregniti, frcniti, klikniti, pobezati, pobožati, pocukati, potipati, povohati, požgečkati, suniti, uščipniti, zbosti ipd.

Več o različnih širših pomenskih skupinah glagolov in njihovih lastnostih, tudi (ne)obstoju trpnika in z njim povezanega pridevnika stanja, si lahko preberete v monografiji Glagolski vid v sodobni slovenščini. Besedotvorje in pomen, na straneh 188–222.

Domen Krvina (avgust 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}