×

Kako imenujemo kraške kamnite zidove?




  • Vprašanje:

    Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhi zid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidna gradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.


    Odgovor:

    Z jezikoslovnega vidika je večina predlaganih izrazov povsem ustrezna, ker pa gre za terminološko vprašanje, kjer je relevantno mnenje strokovnjakov, je pri odgovoru sodelovala dr. Špela Ledinek Lozej v povezavi s strokovnjaki s tega področja oz. iz projektne skupine Living Landscape.

    Ti so potrdili, da v stroki obstaja več izrazov, a se večinoma odločajo za zvezo suhi zid. Temu pritrjuje tudi SSKJ, saj je termin tam že evidentiran in očitno standardiziran kot del gradbeniške terminologije: grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto. Živi tudi izraz suhozid, ki je identičen hrvaškemu suhozid in ki se v zadnjem času pogosto uporablja tudi v slovenskem publicističnem in polstrokovnem jeziku, npr.:

    • Izjemna in razpoznavna naravna in kulturna krajina matičnega Krasa z značilnimi kraškimi pojavi, kot so jame, vrtače, ruj, suhozidi (kamnite ograde okrog parcel), vaška arhitektura in drugo, morajo tudi v prihodnje na Kras vabiti obiskovalce …
    • Največ grobov je bilo preprostih, vkopanih v zemljo, brez konstrukcije, med njimi pa so se pojavljaji tudi grobovi, obdani s kamnitimi ploščami, zloženi s kamna lomljenca v tehniki suhozida pa tudi zidani grobovi in celo grobnice. (Delo)

    Verjetno se suhozidu v prihodnosti ne bo mogoče povsem izogniti, saj se v želji po naravnem procesu poenostavljanja jezikovnih zgradb tudi zveza suhi zid verjetno poenobesedi v suhozid.

    Izraz suhogradnja ima (sodeč po gradivu) širši pomenski obseg, saj se lahko navezuje na katero koli suho gradnjo, tudi npr. gradnjo z mavčnimi ploščami. Večinoma se pri zidovih uporablja izraz suhozidna gradnja.

    Mislim, da je na vaše vprašanje odgovorjeno. Ob iskanju odgovora pa se je izkazalo, da je iskanje skupnega izraza kot pomenskega stičišča strokovnjakov pomembno zaradi potreb stroke, kar pa seveda ne pomeni, da se drugi, med ljudmi živeči izrazi (zid na suho; poljski zid) ne bi smeli uporabljati v nestrokovnih besedilih, saj so odraz aktualne poimenovane ustvarjalnosti in tudi naše kulturne dediščine.

    Helena Dobrovoljc (marec 2014)