Sklanjanje imena »Aleš Šteger«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako pravilno sklanjamo priimek slovenskega pesnika – Aleš Šteger (Štegra ali Štegerja). Priimek Sever npr. podaljšujemo z -j (Severja), prav tako Šercer (Šercerja).


    Odgovor:

    Pri pregibanju imen, ki se končajo na govorjeni r, govorimo o neustaljeni normi. To neustaljenost lahko spremljamo v večini normativnih priročnikov druge polovice 20. stoletja (npr. Vladimir Vladimira – danes Vladimirja), povezujemo pa ga z dejstvom, da se skupina imen, pa tudi občnoimenskih samostalnikov, ki delujejo v imenovalniku formalno zelo enotno, v rodilniku ter nadaljnjih sklonih vede različno. Samostalniki na govorjeni r v neimenovalniških sklonih:

    1. osnovo podaljšujejo z j (helikopter helikopterja),

    2. osnove ne podaljšujejo (meter metra),

    3. dopuščajo obe sklanjatveni možnosti (amper ampera (SP 1962), amperja (SP 2001)).

    V Slovenski slovnici J. Toporišiča (2000: 280) so sicer podani posamezni razlikovalni parametri, po katerih naj bi samostalnike moškega spola umeščali v skupino 1 oz. 2 (enozložnost, izglagolske izpeljanke ...). Za homonimna občna in lastna imena pa je navedeno, naj bi osnovo podaljševala pogosteje prva (sever: veter s severa; Sever: monolog S. Severja). V sodobni slovenščini se to uresničuje neenotno:

    • divjanje požara proti pisanje B. Požarja
    • izjava Tigerja Woodsa proti pobeg tigra
    • Osnovna šola Ivana Babiča Jagra v Marezigah proti miselnost jagrov

    Sistemskega določila, ki bi utemeljevalo sklanjanje osebnih imen na govorjeni r s podaljševanjem osnove, torej nimamo. Priimek slovenskega avtorja Aleša Štegra navadno sklanjamo brez podaljšave, pri čemer se sklicujemo tudi na rabo v virih, pri katerih je sodeloval tudi avtor sam.

    Helena Dobrovoljc (marec 2014)