Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Moderator

Vprašanje:

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Odgovor:

Preden besednovrstno analiziramo zgled, ki ste ga zapisali, omenimo, da sta v slovenskem jezikoslovju prisotni dve delitvi besednih vrst, in sicer oblikovno-pomenska in skladenjska. Pri delitvi upoštevata različna merila oz. dajeta določenemu merilu večjo težo, merila pa se med seboj prekrivajo in dopolnjujejo. Besedne vrste delimo na osnovi treh meril, in sicer pomenskega, oblikovnega in skladenjskega.

Pri oblikovno-pomenski delitvi besednih vrst imata prednost oblikovno in pomensko merilo. Oblikovno merilo je povezano z načinom pregibanja in tvorjenostjo osnove, upoštevajoč to merilo ločimo pregibne in nepregibne besedne vrste. Pomensko merilo pa je povezano s pomenom, pri čemer ločimo polnopomenske in nepolnopomenske besedne vrste. Po tej delitvi so besedne vrste: samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, medmet.

Pri skladenjski delitvi pa ima največjo težo merilo skladenjske oz. stavčnočlenske vloge, tj. vloge, ki jo ima besedna vrsta v stavku. Po tej delitvi so besedne vrste: samostalniška beseda (samostalnik, posamostaljeni pridevnik, samostalniški zaimek), pridevniška beseda (pridevnik, števnik, pridevniški zaimek), glagol, povedkovnik, prislov, členek, predlog, veznik, medmet.

V preglednici so poenostavljeno predstavljena merila, ki pomagajo pri določanju besednih vrst, ob tem pa so navedene še nekatere tipične lastnosti besednih vrst, s katerimi si lahko pomagamo pri njihovem prepoznavanju.

Če si ogledamo še vaš primer, bi besedne vrste določili takole:

Manca Černivec (oktober 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}