×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?

    okrajšave
    oblikoslovje okrajšave pika krajšanje dnevov v tednu
    1
    1
    531
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

      Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

      Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.


      Odgovor:

      Znamenje okrajšanosti je pika, vendar (kot smo v svetovalnici že pisali v odgovoru »Krajšanje šolskih ocen (2)«) se pojavljajo tudi okrajšave brez končne pike, in sicer gre za dva tipa:

      a) okrajšave, ki jih v besedilu uporabljamo vedno z okrajšavno piko, pika se opušča zgolj v posebnih besedilnih položajih (v preglednicah, na koledarjih, v spričevalih ipd.).

      Take so tudi okrajšave, ki jih pogosto vidimo na koledarjih – zapisi dnevov v tednu ali mesecev (pon., dec.). Pri tem tudi zapis pon na koledarju pomeni ponedeljek, težko bi govorili, da se v zavesti posameznika, ki »bere« ta koledar, dnevi v tednu pojavljajo kot pon, tor, sre ipd. V resnici jih v mislih ali pri tihem branju razvezujemo, če jih uzavestimo.

      b) okrajšave, ki so brez okrajšavne pike tudi v besedilu, npr. cca, nzd.

      Pri nekaterih okrajšavah priročniki knjižnega jezika glede rabe pike niso enotni, npr. mio, enako velja za razmerje med rabo in priročniki, npr. mrd (Gigafida 2.0) in mrd. (Fran), vendar se v tem primerih sprašujemo, ali ne gre morda bolj za simbole enot kot za »samostojne kode«, kot ste jih poimenovali.

      Helena Dobrovoljc (november 2020)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si