Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?

Moderator

Vprašanje:

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Odgovor:

Znamenje okrajšanosti je pika, vendar (kot smo v svetovalnici že pisali v odgovoru »Krajšanje šolskih ocen (2)«) se pojavljajo tudi okrajšave brez končne pike, in sicer gre za dva tipa:

a) okrajšave, ki jih v besedilu uporabljamo vedno z okrajšavno piko, pika se opušča zgolj v posebnih besedilnih položajih (v preglednicah, na koledarjih, v spričevalih ipd.).

Take so tudi okrajšave, ki jih pogosto vidimo na koledarjih – zapisi dnevov v tednu ali mesecev (pon., dec.). Pri tem tudi zapis pon na koledarju pomeni ponedeljek, težko bi govorili, da se v zavesti posameznika, ki »bere« ta koledar, dnevi v tednu pojavljajo kot pon, tor, sre ipd. V resnici jih v mislih ali pri tihem branju razvezujemo, če jih uzavestimo.

b) okrajšave, ki so brez okrajšavne pike tudi v besedilu, npr. cca, nzd.

Pri nekaterih okrajšavah priročniki knjižnega jezika glede rabe pike niso enotni, npr. mio, enako velja za razmerje med rabo in priročniki, npr. mrd (Gigafida 2.0) in mrd. (Fran), vendar se v tem primerih sprašujemo, ali ne gre morda bolj za simbole enot kot za »samostojne kode«, kot ste jih poimenovali.

Helena Dobrovoljc (november 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}