×

Nepravi namernik, ki se začne z »da bi«




  • Vprašanje:

    Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.

    Po mojem napačna raba. Ali se motim?


    Odgovor:

    Zadrego pokaže sobesedilo, ki tule manjka. (Celoto z naslovom Kdo predstavlja tveganje za demokracijo, sodstvo in medije je na spletni strani demokracija.si 4. oktobra 2020 objavil Milan Gregorič, »maturant slovenske klasične gimnazije v Trstu, diplomirani ekonomist in publicist«.)

    • Končno se je medijski stampedo proti Janši in SDS obnovil tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, na katerih je zmagala SDS, a so hlapčevski novinarji v javnih oddajah dobesedno potiskali v usta predstavnikom levih in sredinskih strank, naj bi ne šli v koalicijo s SDS, kar se je potem tudi uresničilo. Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca in ustanovitvi tretje Janševe vlade tranzicijska levica prek svojih hlapčevskih medijev, vključno z javno hišo RTVS in ob sodelovanju represivnih organov (hišne preiskave, pridržanje Počivalška idr.) brutalno spravila nad koalicijske partnerje nove vlade že pred njenim nastankom in še bolj po njem.

    Ti dve povedi sta smiselno ena sama, ki je bila prelomljena na dve s koncem uresničilo in začetkom Da bi. Zato se v vprašanju, ki vsebuje le začetek druge povedi, ni pokazala resnična težava pri razumevanju celote.

    Janez Gradišnik v knjigi Za lepo domačo besedo (1985) za namerni odvisnik (102) navaja: »To je odvisni stavek, ki izraža namero (namen) dejanja v glavnem stavku: Peter je stopil na stol, da bi dosegel žarnico. [...] Tudi nikalno: Mati je skrila nož, da se otrok ne bi urezal.« Za njim lahko iz razdelka nepravi namernik v isti knjigi (105--106) le ponovimo: »Odvisni stavki, ki se začenjajo z da bi, zato da bi ipd., morajo v slovenščini res izražati namero, namen [...]. [...] Nepazljivi časnikarji pa so prevzeli iz [srbohrvaščine] oblike, ki so tam pravilne, pri nas pa nesmiselne, recimo takšnele: "Fant se je pridno učil, da bi pozneje popustil." Tu ni izražena namera, temveč le časovno zaporedje; prav bi bilo: fant se je pridno učil, pozneje pa popustil

    Primer iz vprašanja, razširjen s sobesedilom, bi se s prevodom srbohrvaške konstrukcije v slovenščino okrajšano in popreproščeno glasil nekako takole (tu imamo časovno zaporedje):

    • Hlapčevski novinarji so predstavnikom levih in sredinskih stank (najprej) sugerirali nesodelovanje v koaliciji s SDS-om, kar se je uresničilo, potem pa se je tranzicijska levica prek hlapčevskih medijev »brutalno spravila nad koalicijske partnerje nove vlade že pred nastankom in še bolj po njem«.

    Dobesedno slovensko pa lahko zapisano povzeto beremo takole (tu imamo ohranjeno vzročno zvezo, ki je bila nekdaj občutena kot srbohrvaška):

    • Novinarji so strankam sugerirali, naj stranke ne sodelujejo v novi koaliciji (sodelovanje so jim odsvetovali), da bi se nato (brez lahko) levica ipd. že pred nastankom koalicije in še bolj po njem brutalno spravila nad koalicijske partnerje.

    V tem primeru bi pričakovali lahko, saj novinarji še niso mogli predvideti posledic svojega ravnanja, ki jim ga pisec besedila pripisuje. Zaradi manjkajočega lahko najbrž ni pravo vzročno razumevanje, ampak prej razloženo, časovno.

    Zelo dobro bi bilo, če bi novinarji v slovenskih objavah v lastnih medijih poskrbeli za prepričljivost svojih zapisov s formulacijami, ki so v našem jeziku razumljive in verjetne: časovno zaporedje dogodkov naj bi bilo táko, da bi mu bralec lahko sledil brez dvomljenja in odmajevanja z glavo. Zdajšnjega besedila bralci ne moremo jemati resno, saj nas nima za razmišljujoča bitja, ampak nas ponižuje v kimavce, ki že vnaprej vejo, kaj hoče pesnik povedati, čeprav je že časovno precej razpuščeno.

    Peter Weiss (november 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.