×

Pomenska razlika med glagoloma »poškodovati« ali »raniti«




  • Vprašanje:

    Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in
    poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

    Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

    Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.


    Odgovor:

    Jezikovni občutek je prav gotovo nekaj koristnega, saj ima vsakdo nekoliko drugačne občutke, to pa naredi jezik zanimiv in raznolik. Ko beremo, poslušamo, nam prebrano in slišano ni vedno všeč, saj ni v skladu z našimi pričakovanji, a to ne pomeni, da je nepravilno ali neustrezno. Z občutkom je žal tako, da nas včasih tudi prevara.

    Glagol poškodovati ima veliko širši pomen kot glagol raniti, kar si lahko preberemo tudi v slovarskem sestavku SSKJ glagolov raniti in poškodovati ter samostalnikov rana in poškodba.

    raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. povzročiti rano, rane

    poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dov. 1. povzročiti poškodbo, poškodbe

    rána -e ž 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga

    poškódba -e ž 1. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile

    Kot lahko razberemo iz razlag, je rana »le« tisto, kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga, poškodba pa vsaka sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma, ob tem pa ne pride vedno do pretrganja tkiva. Če še nekoliko pobrskamo po slovarju, ugotovimo, da je poškodba pravzaprav nadpomenka, saj vključuje obtolčenine, odrgnine, oparine, opekline, praske, raztrganine itd. Rana je torej le ena od poškodb.

    Poglejmo vaša primera:

    1. V streljanju je bilo poškodovanih 15 ljudi.
      S tem zapisom ni prav nič narobe, saj pravzaprav ne vemo, kakšne poškodbe so utrpeli poškodovani. Ni nujno, da so bili vsi ustreljeni in imeli rano. Lahko jih je krogla le oplazila in so jo odnesli z opraskanino. V vsesplošni paniki je nekdo od poškodovanih nerodno stopil in si zvil gleženj, zato ne moremo reči, da je bil ranjen ali imel rano. Če bi mediji natančno poročali o vseh poškodbah, bi bile novice najbrž res bolj podobne policijskemu ali zdravniškemu poročilu, v katerem bi bili tipi poškodb natančno opredeljeni in prešteti.

    2. Pri padcu si je smučar poškodoval nogo.
      Tudi ta zapis ni neustrezen, saj si je smučar najbrž zlomil nogo, morda pretrgal ali natrgal kolenske vezi, kar je pogosta poškodba. Če govorimo o profesionalnem športniku, je taka raba pričakovana, saj je v športnem svetu znano, da tekmovalci in njihove ekipe javnosti ne želijo dati preveč informacij o poškodbi. Če si je smučar zlomil nogo, bi bil zapis, da ima rano oz. da je ranjen, zelo zavajajoč.

    Razlikovanje, kot ga navajate sami, v slovenskem knjižnem jeziku ni prisotno.

    Manca Černivec (november 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.