×

Sklanjanje imena »Noah«




  • Vprašanje:

    Kako sklanjamo moško ime Nóah (naglas je na o, na koncu je nemi h)?


    Odgovor:

    Moška imena s končnim nemim h so bila v pravopisu doslej obravnavana tako, da se je bralo po črki: končni h je tudi izgovorjeni h, npr. Utah.

    Útah -a m, zem. i. (ȗ) |ameriška zvezna država|: v ~u
    útaški -a -o (ȗ)
    Utašàn -ána in Utašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
    Utašánka -e ž, preb. i. (ȃ)
    Slovenski pravopis, www.fran.si

    Pri raziskavi gradiva se je že izkazalo, da je izhodišče pregibanja imena njegova izreka, ki naj ne odstopa od izvirne več, kot je to nujno potrebno zaradi prilagoditve slovenskemu glasovnemu sistemu. Pri imenih s končnim nemim h iz angleščine ali francoščine ohranjanje končnega h v izgovoru ni nujno za pregibanje v skladu s sistemom slovenščine: po zgledu Utah Utaha šlo bi tudi Noah Noaha. Vendar pa je taka izreka zelo oddaljena od izvirne in tudi v slovenščini najbolj razširjene, ki največkrat sledi vzorcu izvirnega jezika:
    Utah [júta]
    Noah [nóa]
    Noah [noá]
    Jonah [jóna]

    Pri imenih s končnim naglašenim a nimamo težav, saj poznamo vzorec npr. iz francoščine (Zola, rod. ed. Zolaja) in ime sklanjamo s podaljševanjem osnove v izgovoru:

    • Noah [noá], rod. ed. Noaha [noája], svoj. prid. Noahov [noájev-]

    Tak vzorec, v katerem gresta izgovorno in pisno pregibanje vsako po svoji poti, poznamo npr. pri francoskih imenih tipa Degas: Degas [degá], rod. ed. Degasa [degája], svoj. prid. Degasov [degájev-]

    Če pa končni samoglasnik a ni naglašen, je ime moškega spola na končni -a že tako dvoživka, saj ga lahko pregibamo po 1. moški ali 1. ženski sklanjatvi, uvrščamo pa v 2. moško, torej kot ime Miha (Miha, rod. ed. Mihe/Miha).

    Pri imenih s končnim nemim h pa od imenovalnika dalje sklanjamo brez podaljšane osnove, kar se v zapisu kaže na dva načina (ob upoštevanju še možnosti sklanjanja po moški ali ženski sklanjatvi):

    (a) Ohranjamo celotno ime in končnice dodajamo osnovi, ki se pisno konča s h:

    • Noah [nóa], rod. ed. Noaha [nóa] / Noahe [nóe], or. ed. z Noahom [z nóom] / z Noaho [z nóo], svoj. prid. Noahov [nóov-]

    (b) Od imenovalnika končni h odpahnemo in samoglasnik a obravnavamo kot končnico:

    • Noah [nóa], rod. ed. Noa [nóa] / Noe [nóe], or. ed. z Noom [z nóom] / z Noo [z nóo], svoj. prid. Noov [nóov-]

    Dodajmo še podatek o uresničevanju obeh možnosti v rabi:

    V rabi se uresničuje najpogosteje možnost (a).
    Gradivsko preverjanje je pri tem omejeno le na imena, za katera vemo, kdo je njihov nosilec, saj je izgovor zato znan. Npr. v korpusu Gigafida 2.0 je ameriško ime Noah Charney, ki ga izgovorimo [nóa čárni], pregibano le po možnosti (a): rod. Noaha Charneyja.

    Helena Dobrovoljc (november 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.