Kako je prav: »kvinoja« ali »kinoja«

Moderator

Vprašanje:

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Odgovor:

Vaše vprašanje se nanaša na pisne dvojnice, ki nastanejo zaradi razlik v izreki prevzete besede. Prevzeto besedje zapisujemo in tudi beremo:
(a) bodisi po črki z upoštevanjem že uzaveščenih pravil: kvinoja, konkvistador; Bastilja, Marseljeza; Erdoğan [êrdogan], Utah [útah]; Sacher [sáher] ali
(b) v skladu z izgovorom v izvirnem jeziku (kinoja, konkistador; Bastija, Marsejeza, Erdoğan [êrdoan], Utah [(j)úta], Sacher [záher]).
Včasih imena postanejo del podstave iz njih nastalih občnoimenskih tvorjenk, npr. brajica (< Braille [bráj]), nekdaj brajlica (< Braille [brájl]).

Odločitev za rabo ene ali druge oblike je odvisna od različnih dejavnikov, pri odločitvi o primernosti tudi v knjižni zvrsti pa igrajo najpomembnejšo vlogo naslednji:

ustaljenost izraza oz. aktualna pisna norma,
raba med poznavalci/strokovnjaki,
sistemska ustreznost,
ustreznost načelom za prevzemanje iz določenega jezika.

Zlasti naše dojemanje ustaljenosti je lahko zelo subjektivno, odvisno od razgledanosti po neki stroki ali od osebnega poznavanja izrazov in jezikov, iz katerih prevzemamo. Zato je za jezikoslovce pomembno gradivo, iz katerega je razvidna ustaljenost. Danes so to besedilni korpusi, ki žal ne vključujejo vseh žanrov in tudi ne prinašajo podatkov o redkih izrazih, zato spremljamo rabo tudi sporadično v drugih virih.

Konkretno ob vprašanju o zapisu kvinoja ali kinoja ugotavljamo, da gre za problem pisnega sklopa qu in samoglasnika i ali e, ki ga ga v slovenščini (in še nekaterih drugih jezikih) pod vplivom latinskega branja tako zapisanih besed iz španščine in portugalščine zapisujemo in beremo kot [kv] + i/e, zlasti ko gre za v preteklosti prevzeta občna poimenovanja: konkvistador, rekonkvista ...

Samostalnik kvinoja je novejši in ima v več evropskih jezikih pisni dvojnici kinoja ali kvinoja, pri nas se zapis kvinoja uveljavlja, le redko se beseda pojavlja tudi v obliki kinoja. Starejša pisna varianta besede (tj. kvinoja) je bila vključena tudi drugo izdajo SSKJ (2014), kot prehrambeni izdelek je najpogosteje zapisana kot kvinoja, v strokovnih literaturi pa se pojavlja tudi zapis kinoja, npr.:

Vpliv datuma setve na pridelek semena dveh novih linij kinoje (Chenopodium quinoa willd.) v osrednji italiji (Acta agriculturae Slovenica, 113, št. 1, marec 2019, str. 51–62).

Glede na to, da je beseda razmeroma nova, se zdi smiselno sprejeti kot knjižni tudi zapis brez v (kinoja), saj ta, kot navajate sami, ustreza tudi dejanskemu izvirnemu izgovoru.

Kaj pa drugi izrazi?
V zgodovinski literaturi se pojmi kot konkistador, rekonkista ob uveljavljenih konkvistador in rekonkvista pojavljajo redko:

Že pred leti so mi v Bogoti govorili o kopici svojih univerz, o tem, da so se najinteligentnejši konkistadorji naselili v kolumbijskih verigah Andov in ne v tropskem nižavju Venezuele.
Danes je v Španiji prvi uradni jezik kastilščina, romanski jezik, ki se je najbolj razširil v času rekonkiste in je postal nacionalni jezik, saj ga je govorila večina prebivalstva.

Danes besedje prevzemamo tudi neposredno iz španščine, portugalščine ..., število posameznikov z znanjem teh jezikov narašča, zato je prav, da se ozremo po navadah sodobnih govorcev slovenščine. Npr. v ruščini so zapis konkvistador (s -kv-) že opredelili kot zastarel in arhaičen, a dopuščajo dvojnico v knjižni normi. Vzporedno s kvinojo/kinojo bi lahko pri teh besedah ravnali tudi v slovenščini.
Omenimo še španska in portugalska lastna imena s sklopom qu + i/e, ki jih v slovenščini pišemo nepodomačeno, izgovarjamo pa brez v, tj. Velázquez [veláskes], Torquemada [torkemáda], Don Quijote – slov. Don Kihot, Guadalquivir [gvadalkivír].

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Alenka Jelovšek (november 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}