Glavni ali vrstilni števnik?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Odgovor:

Težavo povzroča sovpad nekaterih sklonskih oblik glavnih in vrstilnih števnikov, ki ga razberemo zelo preprosto: dva, tri, štiri, pet (za številko brez pike 2, 3, 4, 5) so glavni števniki, drugi, tretji, četrti, peti (za številko s piko 2., 3., 4., 5.) pa vrstilni. V na videz nejasni z besedo zapisani ali izgovorjeni obliki trinajstih (ali 13 ali 13.) glavni in vrstilni števnik sovpadeta. Če namesto nje vstavimo npr. ali 2 ali 2., dvoma ni več, saj se pisno ali izgovorno uresničeni obliki dva ipd. in drugi ipd. jasno in nedvoumno razlikujeta: pri trinajstih letih je zgradbeno enako kot pri dveh letih, kar bi bilo zapisano s številko pri 2 letih: gre za glavni števnik, ki se piše s številko brez pike.

1 Glavni števnik
1.1 Zveze pri dveh, treh, štirih ..., trinajstih ..., petdesetih letih ali v zapisu s številko brez (vrstilne) pike pri 2, 3, 4 ..., 13 ..., 50 letih (za to gre v primeru iz vprašanja) pomenijo 'starost, življenjska doba', samostalnik leto pa mora biti v množini (SSKJ)).
1.2 Sem spada tudi drugače povedano v starosti dveh, treh, štirih let ali štiri leta ..., trinajst ..., petdeset let ali s številko zapisano v starosti 2, 3, 4 let ali 4 leta ..., 13 ..., 50 let, kjer gre za čisto navadno množino. Tukaj je mogoče zapis s številko v starosti 50 let izgovoriti tudi v starosti petdeset let, saj gre za ločevanje med nizkimi in visokimi števniki, kjer je pri nizkih števnikih (do vključno štiri) pogostejši izgovor npr. v starosti štirih let, pri visokih pa v starosti petdeset let.
1.3 Množina leta ipd. pomeni brez sledeče navedbe stoletja (npr. 20. stoletja) 'število let, obdobje, izraženo s številom let', npr. Dolgost življenja se je zadnjih časih tako podaljšala, da bo po mnenju specialistov v petdesetih letih dosegla povprečje sto let, tu torej 'čez petdeset let' (Jana 2003; dolgost je v tedniku Jana pohvalno prešernovska beseda).

2 Vrstilni števnik
2.1 Zveze pri drugih, tretjih, četrtih letih ali v zapisu s številko z (vrstilno) piko pri 2., 3., 4. letih so nesmiselne, saj ni jasno, kaj bi sploh lahko pomenile. Z besedo za glavni števnik zapisano ali v enako izgovorjeni zvezi pri trinajstih letih se s številko in glavnim števnikom piše brez pike, torej pri 13 letih (gl. razdelek 1.1).
2.2 Zveza s skrčenjem na začetno številko v nizu, npr. v petdesetih letih 20. stoletja, kar se redkeje piše s številko na način v 50. letih (tudi v 50-ih letih), v jasnem sobesedilu pa pogosto z opuščeno navedbo stoletja, pomeni 'v nizu let, v katerem imajo letnice sestavino petdeset' ali 'v letih 1950--1959'. Vrstilni števnik v množini v takih nizih mora biti zaokrožen na 10.
2.3 Če ni, gre za glavni števnik, zveze kot v 13 letih ali v 50 letih pa obravnavamo kot v razdelku 1.2.

Peter Weiss, Urška Vranjek Ošlak (december 2020)