Ženski spol in samostalnik »vodja«




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.


    Odgovor:

    Samostalnik vodja se je v rabi uveljavil tako za moški kot za ženski spol, česar naši normativni slovarji (SP 2001) še ne izkazujejo. Spremembo v rabi že nakazuje leksikografski popis novejše slovenske leksike, ki ga je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Novejša slovenska leksika: (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), 2009) in v katerem lahko na strani 193 najdete zapis:

    • vodja (ž) (SSKJ: m) … umetniška vodja

    V seznamu, ki je dostopen tudi prek sistema Google Books in ki je služil kot širši geslovnik Slovarja novejšega besedja (SNB, 2012) je evidentirana tudi oblika z ženskim priponskim obrazilom: vodkinja. V SNB se niso odločili za evidentiranje oblikoslovnih sprememb samostalnikov, npr. ara (m) —> ara (ž); panda (m) —> panda (m, ž) … Tovrstne spremembe bosta prinesla novi slovar in pravopis. Toda slovaropisci SNB tudi samostalnika vodkinja niso uvrstili v slovar, ker zanj ni dovolj potrditev različnih piscev (npr. sodeč po korpusnem gradivu v Gigafidi se pojavlja le v dveh virih: Novi glas in Naš časopis), prav tako niso sprejeli vodjinje in vodinje. Že v obdobju listkovnih kartotek je namreč veljalo, da se leksikografi ne odločajo za normiranje leksema, če ta nima dovolj široke potrditve v rabi (npr. šest različnih virov pri SSKJ). Danes, ko je možnosti za ugotavljanje rabe precej več, se še v večji meri držimo načela, da ne normiramo oblik, ki se pojavljajo zaradi želje posameznika ali potrjujejo le v enem, dveh pisnih virih.

    Prenovljeni SSKJ2 (ki izide jeseni 2014) bo po navedbah vodje projekta, M. Snoja, prinesel podatek, da je samostalnik vodja sprejemljiv in rabljen tudi za ženski spol; v njem pa ne bo opisa sistemsko sicer upravičenih, a malo rabljenih vodkinje in vodjinje in tudi ne sistemsko neupravičene vodinje, saj, po besedah M. Snoja, moški ni vod ali voda, iz glagolov pa se taki feminativi ne tvorijo.

    Obliki vodjinja in vodkinja (kljub vzporednicam računovodkinja, zborovodkinja ipr.) uporabnikom očitno delujeta umetno, še zlasti, ker so že sprejeli vodjo (m, ž), npr.:

    • Igralec Miro Podjed je moral primazati klofuto umetniški vodji SLG Celje Tini Kosi, ki je bila za kratek hip igralka v vlogi mame … (Novi tednik)
    • Vendar je bila všečna ubranost nižin, da so lahko svetlo zveneli visoki toni, kar pripisujem umetniški vodji Mihaeli Gostiša ... (Logaške novice)
    • Direktor marketinga podjetja McDonald's Slovenija, Tomaž Erjavec, predaja simbolični ček donacije pedagoški vodji bolnišničnega vrtca Vodmat, Jadranki Meško. (Anja)
    • ... smo izvedeli od Mobitelove vodje službe za trženje in odnose z javnostmi Violete Zgonik. (Dnevnik)

    Kakšno pot bo ubral naš jezik, ali bo ostal pri umetniški vodji ali bo uveljavil eno od variant vodkinja oz. vodjinja, ne vemo. Pot do tega, da iz beseda iz priložnostnice postane del kolektivne navade jezikovne skupnosti oz. norma, je lahko zelo kratka, vsekakor pa je nepredvidljiva.

    Helena Dobrovoljc (april 2014)