Zapis neobstojnega polglasnika: »sejemski« in »ministrski«

Moderator

Vprašanje:

Prosila bi za pojasnitev zapisa polglasnika v besedi sejemski. Po analogiji minister – ministra – ministrski mi ni jasno, zakaj se tu ohranja: sejem – sejma – sejemski.

Odgovor:

Pri opazovanju obnašanja neobstojnega polglasnika se osnove na r ločijo od vseh drugih, ki imajo na koncu osnove sklop nezvočnik (b c č d f g h k p s š t z ž) + zvočnik (m n r l j v) ali sklop dveh zvočnikov (če je čisto zadnji l ali n, jima lahko sledi še j).

1
V pridevniku ministrski (in tako še metrski) se polglasnik iz samostalniške imenovalniške oblike minister ne piše, ker v rodilniku ednine (in v vseh drugih sklonih) izpade; zato je tak polglasnik neobstojen: ministra, ministrom ...

Pred glasom ali črko r se polglasnik izgovarja:

(1) in piše s črko e (tako kot v besedah pes ali majhen), če se osnova konča na r: meter, minister, bober, veter;
(2) vendar se ne piše, ker je vsebovan v prvem del izgovorjenega r-ja, če r-ju sledi soglasnik: metrski, metrček, ministrski, ministrček, bobrček, brezvetrje. V oblikah na -ski, katerih osnova se ne konča na r, se polglasnik na ustreznem mestu piše z e: sejemski.

(3) Če r-ju sledi samoglasnik, pred njim seveda ne more biti polglasnika: metra, ministra, vetrovi.

2

(1) Pri besedah, ki se končajo na nezvočnik in zvočnik ali na dva zvočnika, se polglasnik izgovarja in piše s črko e, če osnovi ne sledi nič več (če je torej na koncu besede) ali če ji sledi soglasnik: sejem, sejemski, Šentpavel, šentpavelski, misel, miselni, pesem, pesemski, šimelj, šimeljček.

(2) Če osnovi sledi samoglasnik, tudi polglasnika v osnovi ni: sejma, posla, sežnja, Šentpavla, misli, pesmi, šimlja.

Peter Weiss (december 2020)