Krajevna imena kot samoedninski ali samomnožinski samostalniki

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila?
Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.

Odgovor:

Samostalniki, ki so hkrati tudi krajevna imena, so edninski ali množinski, npr.:

• v moškem spolu
  Tolmin, m
  Adlešiči, m mn.

• v ženskem spolu:
  Ljubljana, ž
  Trbovlje, Jesenice, Brežice, ž mn.

• v srednjem spolu:
  Celje, s
  Rova, s mn.

Nekatera med njimi tudi nihajo, saj so v nekaterih okoljih prepoznana in uporabljena v besedilih kot (a) samostalniki srednjega spola, v drugih pa kot (b) množinski samostalniki ženskega spola: Pleterje, Šmarje, Želimlje. Taka raba je evidentirana tudi v slovarju Slovenskega pravopisa 2001, npr.:

Pléterje -a s in Pléterje -rij ž mn., zem. i. (ẹ̑; ẹ̑) v ~u in ~ah

Zelo razvpit primer je/so Grosuplje, ki se v ednini sklanja po prvi in četrti srednji sklanjatvi, ima pa tudi ostanke množinskosti, ki se umika (iz Grosupelj, v Grosupljah).

Zanimive so tudi Žiri, ki jih sklanjamo kot množinski samostalnik ženskega spola Žiri, a imajo moški rodilnik množine – Žirov.

Kot velja tudi za občnoimenske množinske samostalnike, množinskih lastnih imen ne moremo sklanjatvi v ednini, npr. beseda vrata je vedno rabljena le v množini, kar tistim, ki se slovenščine šele učijo, razložimo pogosto z rabo v ustreznem skladenjskem okolju, torej vrata so ... in NE vrata je .... Podobno velja za Brežice, Trbovlje, Rova ...

Števnost pa je mogoča pri edninskih lastnih imenih tedaj, ko se pojavlja več krajev z istim imenom, npr. srečanje županov obeh Goric, in želimo biti slogovno bolj gospodarni – namesto srečanje županov Nove Gorice in Gorice, kar pa je sicer bolj natančno.

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (december 2020)