×

Izvor izraza »pangeljček«




  • Vprašanje:

    Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu:
    Minca, Minca,
    učke imaš kot pangeljčke,
    žnabelce kot nageljčke,
    ziska pa sta povštrčka.

    Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?


    Odgovor:

    Beseda pangeljček je uporabljena v domnevno Prešernovih hudomušnicah Minca, Minca, / učke imaš kot pangeljčke, / žnabelce kot nageljčke, / ziska pa sta povštrčka. in Učke 'maš kot perličke, / žnabelčke kot pangeljčke; / na ličkih sta dva povštrčka / in lepa ti je bradica. (Hladnik: Apokrifni Prešeren), v katerih se lepota enkrat dekletovih oči, drugič pa ustnic primerjata s pangeljčki, iz česar sledi, da so pangeljčki nekakšen okras.

    V kostelskem slovarju sporočeno 'pa:ŋgėl’c označuje (okrasni) trak na klobuku, v kitah ali za vratom, po dodatni poizvedbi Helene Dobrovoljc pri svoji materi in stricu je beseda poznana v Kamniku, kjer pomeni ‘okrasni trak, s katerim so si ženske povezovale lase, kite’, lahko pa tudi ‘svetleč okrasni trak za klobukom ali na maski maškar’; za bližnji Homec v občini Domžale pa Luka Repanšek po svojem očetu sporoča, da so pangeljci dolgi trakovi, ki so različnih barv in se z njimi okrašuje, na primer plesišče ob veselicah, pa tudi božično drevesce.

    Karel Štrekelj v Slovenskih narodnih pesmih sporoča verze:

    Pangeljc, pušeljc ni za mene,
    Nikdar več ne bom vesela.
    Zdaj se štejem že med žene.
    Dokler bom na svet’živela!

    Ti se zapojejo, nato pa se »nevesti peča (tj. žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino; pojasnilo dodala M. F.) in klobuk na glavo dene v znamenje, da je zdaj v zakonskem stanu, da mora pokrita hoditi«.

    Beseda pangeljček je manjšalnica od pangeljc, obe pa v navedenih hudomušnih verzih označujeta okrasni trak, s katerim so si neporočena dekleta povezovala lase, po poroki pa se ta okras, po navedbi iz leta 1859 zelene ali rdeče barve, ni smel več uporabljati, ker so morale biti žene pokrite.

    V ozadju besede, ki je bila enako kot tudi nekatere druge izposojenke podaljšana s pripono -ec < *-ьcь, ne da bi se njihov pomen kakor koli spremenil, je nemška nepreglašena manjšalnica iz Band ‘trak’, in sicer v bavarskoavstrijski fonetični izvedbi, kot lahko preberemo v monografiji o nemških izposojenkah v slovenščini avtorice Hildegard Striedter-Temps (1963), nastanek zaporedja gl iz dl pa je že slovenski, prim. dleto, a narečno tudi gleto. V solčavski varianti panklc ‘okrasni trak, navadno iz krep papirja; del traku’ (Marta Orešnik 2008–2019), v kateri se v primerjavi s pangeljc ohranja prvotnejša bavarskonemška predloga, je kl prav tako nastal v slovenščini iz prvotnega tl kot na primer v kikla ‘žensko krilo’ ob kitla iz nemškega Kittel.

    Metka Furlan (december 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.