Jezikovne izbire: »rondo« ali »krožišče«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?

Odgovor:

Beseda krožišče je po nastanku prekrivanka, nastala iz zveze krožno križišče.

Beseda rondo je prevzeta in ima več pomenov. Kot je zapisano v SSKJ2, jo poznamo npr. tudi kot termin v glasbi (instrumentalna skladba), vrtnarstvu (cvetlična greda), literarni vedi (pesem s posebnim verznim zaporedjem), od leta 2014 pa je rondo uporabljen tudi v prometu. Izraz rondo (francosko rond v pomenu 'okrogel') se v drugih jezikih ni uveljavil v pomenu 'krožno križišče', zanj so razvili druge izraze: nem. Kreisverkehr, angl. roundabout, it. rotatoria, fr. rond-point, rondpoint (v Franciji in Kanadi); fr. une place ronde (v Belgiji), ali pa gre za neuradno, neformalno rabo, npr. v poljščini (uradno: pl. skrzyżowanie o ruchu okrężnym, tj. v pomenu 'križišče s krožnim gibanjem').

Katera je primernejša za rabo v knjižnem jeziku?
Po SSKJ2 (2014) je v paru rondo – krožišče slednja nadrejena, tj. priporočljiva sopomenka, in sicer je razložena kot »križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi«.
Napotek potrjuje tudi ustaljenost v gradivu, saj se v knjižnih besedilih precej pogosteje uporablja krožišče (7595) kot rondo (1826).

Omenimo še eno izrazno možnost – krožno križišče. Izraz je bil evidentiran že v Slovarju novejšega besedja 2012), v katerem je bila pojasnjena tudi zveza krožno križišče:

SNB (2011)
króžni^SSKJ -a -o prid. (ọ̄)
króžno križíšče -ega -a s (ọ̄, í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, rondo: Voznika, ki je na obvoznico pripeljal iz krožnega križišča, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo prek nasprotnega smernega vozišča

Izraz je bil sprejet tudi v SSKJ2 (2014):

SSKJ (2014)
krožíšče -a s [...] križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi: preurediti križišče v petkrako dvopasovno krožišče; voziti po krožišču; v krožišču je zavil proti središču mesta; (iz)gradnja, ureditev krožišča; zastoj v krožišču / krožišče s pločnikom semaforji / krožišče z vodometom

križíšče -a s [...] 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; [...] krožno križišče krožišče ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista [...]
2. star. križpot¹, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci

Opisni izraz krožno križišče je uporabljen v zakonodajih besedilih (npr. v Zakonu o pravilih cestnega prometa). Uporabo besedne zveze oz. opisnega izraza krožno križišče, in ne tvorjenke, utemeljujemo s tem, da zveza zagotavlja večjo razumljivost besedila in enopomenskost ter upošteva, da je beseda krožišče kot novost zadnjega desetletja morda laičnemu bralcu zakonodaje manj znana. Tej normi sledijo tudi v besedilih, ki jih pripravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, npr. Pravila vožnje na krožnem križišču. Pojavlja pa se tudi nov termin, tj. turbo krožna križišča, ki bi ga pojasnili kot veliko krožno križišče z nizkimi (betonskimi) pregradami.

Največ težav voznikom povzročajo »turbo krožna križišča«
Kanalizirana krožna križišča s spiralnim potekom prometnih tokov oziroma danes bolj poznana kot »turbo krožna križišča«, so v primerjavi s klasičnimi krožnimi križišči opremljena z nizkimi (betonskimi) pregradami, ki preprečujejo trke na kritičnih točkah. Razlog za pojav »turbo krožnih križišč« je v njihovi enostavnejši uporabi. Čeprav obstaja možnost, da bo moral voznik ob morebitno napačno izbranem uvozu zapustiti križišče na neželenem izvozu, so »turbo krožna križišča« enostavnejša za uporabnike, saj ne omogočajo menjave prometnih pasov, s tem pa se zmanjšuje število točk možnega trčenja.

Helena Dobrovoljc (december 2020)