Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Moderator

Vprašanje:

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice:
Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo.
Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish.
So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju?
Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

celota družbenih enot, sestavin in odnosov
Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi.
Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina?
Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?
celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih
Načelih in pravilih?
Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Odgovor:

V primerih, ki jih navajate, gre za pisanje vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli povedi. Več si o njih lahko prebere v Slovenskem pravopisu (členi 291–297). Vi navajate dva tipa nestavčnih enakovrednih delov, in sicer:

vezalne (nekaj naštevamo, vejico lahko nadomestimo z veznikom in): vmešajte jajca, sol in vodo; imam gorsko, mestno in cestno kolo;
ločne (nekaj izbiramo, vejico lahko nadomestimo z veznikom ali): Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish; V službo se peljem z gorskim, mestnim ali cestnim kolesom.

Vejica torej opravlja več funkcij, šele iz konteksta pa prepoznamo, za katero funkcijo gre (v vašem primeru gre za vprašanje, ali nekaj naštevamo ali med nečim izbiramo), ob tem si pomagamo tudi s sporazumevalnimi izkušnjami.

Najbolj tipično vejico uporabljamo med vezalnimi deli, ko nekaj naštevamo, in jo lahko nadomestimo z veznikom in. Velikokrat je v teh primerih več delov med seboj povezanih tudi brez veznika med zadnjima dvema deloma, a vseeno vemo, da bi vejico lahko nadomestili z in. Če bo na nakupovalnem listku pisalo Kupi mleko, jajca, kvas, bomo v trgovini iskali vse troje.

Četudi je nanizanih več delov, ki so ločeni z vejico, pred zadnjim pa stoji veznik ali, ni nujno, da bi lahko vse vejice nadomestili z veznikom ali, npr. Kupi baziliko, parmezan, pinjole, makarone ali špagete. Najverjetneje bodo za kosilo testenine s pestom, zato moramo kupiti baziliko in parmezan in pinjole, vseeno pa nam je, ali kupimo makarone ali špagete. V vašem primeru Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish gre za izbiro med tremi proizvajalci pralnih sredstev. Prav tako, ko v restavraciji naročimo steak in nas natakar vpraša, kako pečenega želimo: krvavo, srednje, dobro, torej izbiramo med krvavo pečenim ali srednje pečenim ali dobro pečenim.

Lahko pa nas več enot, ki med seboj niso ločene z veznikom, spravi v zadrego. Ko nas gostitelj vpraša, ali bi popili sok, kavo ali čaj, je mogočih več interpretacij povedanega, saj ne vemo, ali izbiramo (1) med vsemi tremi ponujenimi pijačami in nam pritiče le ena od njih (prvo vejico nadomestimo z veznikom ali), (2) le med kavo in čajem, sok pa vsekakor dobimo (prvo vejico nadomestimo z veznikom in), (3) med kavo ali čajem, sok pa je neobvezna izbira. V tem primeru prvo vejico nadomestimo z obema veznikoma. Ko želimo poudariti obe možnosti – bodisi izbirnost bodisi vezalnost – veznika v zapisanih besedilih povežemo s poševnico in/ali. Upoštevamo pa lahko še četrto možnost, da nam gostitelj le našteva, kaj vse ima, mi pa rečemo, da bomo kar vse.

Poglejmo si še razlage iz SSKJ.

SSKJ
sistem -a m [...] 8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem

V prvem primeru (celota družbenih enot, sestavin in odnosov) gre res za naštevanje, vejico bi lahko nadomestili z veznikom in. Čeprav se morda zdita besedi enota in sestavina sopomenski, nista, med njima je majhna, a pomembna razlika, kar lahko vidite v SSKJ. Pri obeh besedah gre za del nečesa, a enota ima določeno samostojnost, česar pa sestavina nima.

SSKJ
enota -e ž [...] 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov

sestavina -e m [...] 1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij // kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine 2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin

Da ne gre za sopomenki, kažejo tudi besede, ki tipično nastopajo v besednih zvezah ob besedah enota in sestavina. V zbirki besedil Gigafida tako najdemo 31.120 zadetkov za upravno enoto, a le enega za upravno sestavino, 8.886 za območno enoto, nič za območno sestavino, 7.741 za volilno enoto, nič za volilno sestavino. Najdemo pa 817 zadetkov za bistveno sestavino, le tri za bistveno enoto; 148 za vlažilno sestavino, dve za vlažilno enoto.

Družbena enota in družbena sestavina torej nista sopomenki, v razlagi SSKJ ne gre za ponavljanje ubesedenega. Družbene enote so npr. družina, prijatelji, sodelavci, pleme, družbene sestavine pa npr. solidarnost, kultura, pravila, norme.

V drugem primeru (temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih) bi vejico lahko nadomestili z obema veznikoma (in/ali) in tako pokazali na izbirnost ali vezalnost, saj je tudi med besedama načelo in pravilo pomenska razlika.

SSKJ
načelo -a s [...] 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo razumljivosti

pravilo -a s [...] 1. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: držati se pravil; kršiti, upoštevati pravila; neveljavno, zastarelo pravilo; ekspr. železno pravilo

Načelo je nekaj, kar ni obvezno, posameznik ga lahko sprejme ali ne. Drugače je s pravili. Ta so natančno določena, obvezna, posameznik jih mora upoštevati pri svojem ravnanju, za kršenje pravil so po navadi določene kazni.

Sistem (ko gre za celoto družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje) torej lahko temelji na načelih in/ali pravilih. Tak sistem lahko torej temelji na načelih in pravilih (vezalnost: prisotna so tako načela kot pravila), načelih ali pravilih (izbirnost: prisotna so bodisi načela bodisi pravila).

Manca Černivec (december 2020)