Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske




  • Vprašanje:

    V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, Severna Primorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.

    Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?

    Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.


    Odgovor:

    V Sloveniji regije niso uradno uveljavljena upravna območja, zato jih pišemo z malo začetnico. Če uporabite besedno zvezo z jedrom regija (npr. štajerska regija), je uporaba predloga iz upravičena (prihajam iz štajerske regije, moj sosed pa iz gorenjske). Pridevnik pišemo seveda z malo začetnico. Tudi ko jedro izpustimo in pride na neki drugi ravni do konverzije pridevnika v samostalnik, se predlog iz ohrani.

    Sicer govorimo o zemljepisnih imenih regij, pokrajin, tudi držav (Dolenjska, Bavarska, Madžarska), ki so lastna ženskospolska zemljepisna imena na -ska/-ška, ki pa se pri sklanjanju mešajo s samostalniki srednjega spola (Dolenjsko, z Dolenjskega, na Dolenjskem), na kar opozarjajo pravopisna pravila v členu 841. Tudi pravopisni slovar opozarja, da namesto ženskospolske oblike v Dolenjski raje uporabimo srednji spol, torej na Dolenjskem. Vendar pa se na vprašanje od kod? vsaj pri slovenskih pokrajinah uveljavlja predlog z/s, torej z Dolenjske, z Gorenjske: gremo na Gorenjsko, potem smo na Gorenjskem, nazadnje pa pridemo z Gorenjske.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss, Aleksandra Bizjak Končar (april 2014)