×

Kako pišemo »božič«




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

    Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.


    Odgovor:

    O pisanju praznikov smo v svetovalnici že pisali. Preberite odgovor, ki je še vedno aktualen: Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice

    Morda pa ne bo odveč, če pravilo pojasnimo še enkrat.

    Z malo začetnico pišemo:
    (a) poimenovanja verskih praznikov vseh verskih skupnosti, kot so božič, velika noč, binkošti, ramadan/ramazan, hanuka, pasha
    (b) poimenovanja državnih praznikov: dan samostojnosti in enotnosti,
    dan državnosti, praznik dela, dan reformacije,
    (c) poimenovanja posebnih datumov in mednarodnih praznikov ter spominskih dnevov: novo leto, materinski dan, zahvalni dan, mednarodni dan maternega jezika, dan spomina na mrtve, dan Zemlje.

    Z veliko začetnico pišemo:
    (a) lastna imena v teh poimenovanjih: dan Zemlje (ker je mišljen planet Zemlja), dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa Maistra ipd.,
    (b) svojilne pridevnike iz osebnih imen, ki so prve besede v poimenovanjih praznikov ali posebnih dnevov (tj. če je poimenovanje skladenjsko zgrajeno iz izlastnoimenskih svojilnih pridevnikov v stalnih besednih zvezah), torej pridevnike na -ov ali -ev in -in: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova sobota, Silvestrov večer.

    Zapis svojilnega pridevnika v teh primerih ni nobena izjema, saj bi z veliko pisali pridevnik Prešernov tudi v nestalnih zvezah (Prešernova sestra, Marijina cerkev).

    Izpridevniška samostalniška poimenovanja na -ovo
    Zveze svojilnega pridevnika in samostalnika ločujemo od samostalnikov, ki so izpeljani iz teh zvez, npr. Silvestrov dan, god > silvestrovo (31. decembra). Te samostalnike pišemo z malo začetnico, npr. gregorjevo iz imena Gregor (12. marca), jožefovo iz imena Jožef (19. marca), tako še martinovo iz imena Martin (11. novembra), valentinovo iz imena Valentin (14. februarja), katarinino iz imena Katarina (25. novembra). Zanje se je uveljavil zapis z malo začetnico že pred izidom zadnjega pravopisa, saj jih tako zapisujejo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je začel izhajati leta 1970.

    Prazniki in velika začetnica zaradi spoštovanja
    Velikokrat je bilo že pojasnjeno, da pišoči v znamenje spoštovanja – zlasti do verskih praznikov – te pišejo z veliko začetnico, npr. Božič, Velika noč, kar je omejeno na zasebne sporočevalne prakse in česar nihče ne preganja. Gre za odraz emocionalnosti, zapis iz osebnih razlogov, nekateri napišejo z veliko tudi druge besede, npr. Veliko Zdravja in Veselja ali Naj vas spremlja Mir in s tem še poudarijo pozitivne misli.

    Taka praksa se tudi spreminja, temeljno pravilo pa ostaja tako, kot ga tradicionalno poznamo: celotno skupino časovnih opredelitev, tj. poimenovanja praznikov, posebnih dnevov, zgodovinskih dogodkov, dnevov v tednu, mesecev ..., pišemo z malo začetnico. Če bi spreminjali pravopisno določilo na osnovi osebnih kriterijev, bi se bili zaradi izrazito raznolike družbe uporabnikov sodobne slovenščine prisiljeni soočiti še z večjo neenotnostjo, kot jo pričakujemo, saj je na primer merilo spoštljivosti povsem subjektivno.

    Naj omenimo še, da raba velike začetnice na tem področju v evropskih jezikih ni enotna: ponekod pišejo z veliko začetnico tudi zgodovinske dogodke ali procese (hrv. Drugi svjetski rat, it. Olocausto, Brexit), drugje poimenovanja dnevov v tednu ali mesecev (angl. Monday, January) ...

    Za konec še o pomenih besede božič
    O poimenovanju praznika božič nam več pove tudi pogled v starejše in sodobne gradivske vire. Tako npr. Maks Pleteršnik v Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) sporoča, da je beseda božič na Slovenskem rabljena v več pomenih, enako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970, 2014) in ePravopis, rastoči pravopisni slovar:

    • kot krščanski praznik Kristusovega rojstva (večinoma 25. december); v pravoslavnih cerkvah je imenovan tudi badnjak oziroma pravoslavni božič, praznujejo pa ga različno: prav tako 25. decembra v grški, romunski in bolgarski cerkvi; 7. januarja v srbski, črnogorski, makedonski, ruski, beloruski, ukrajinski in gruzinski cerkvi ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji);
    • v množini božiči kot poimenovanje za vse tri praznike v božičnem času – božič, novoletni dan in praznik Svetih treh kraljev;
    • kot poimenovanje panja, ki gori na sveti večer, torej na predvečer božiča.

    Uredništvo svetovalnice (december 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.