Jezikovne izbire: »delavnik« in »delovnik«

[Moderator]

Vprašanje:

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik.
V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti.
Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Odgovor:

delavnik in delovnik
Po SSKJ ima samostalnik delavnik dva pomena, in sicer:
(1) 'dan, ko se dela', npr. delajo ob delavnikih in praznikih, in
(2) 'ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu', npr. osemurni delavnik, skrajšan delavnik.

Samostalnik delovnik pa označuje zgolj pomen 'ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu', torej osemurni delovnik, skrajšan delovnik, kar na nek način potrjuje višja frekvenca delavnika v korpusu Gigafida 2.0 (delavnik 6774 – delovnik 4531 zadetkov).

Podrobnejši pregled aktualne rabe v korpusu Gigafida 2.0 opredelitve pomenov v SSKJ 2 v glavnem potrjuje. Pomen 'dan, ko se dela' se tako uresničuje samo z rabo samostalnika delavnik, npr.

• Oddaja Svet je na sporedu vsak delavnik ob 18.00 na Kanalu A;
• Da bi se izognili prometnim konicam med delavniki, vzdrževalna dela na enem od najbolj obremenjenih odsekov izvajajo ob koncu tedna;
• Ob delavnikih med prazniki so nekatere ambulante kar zaprte in bolniki prihajajo, kam – na urgenco!

Za opisovanje pomena 'ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu' se uporabljata oba samostalnika, npr. naporen, osemurni, skrajšan delavnik/delovnik, pri čemer ima delovnik nekoliko nižjo frekvenco.

delaven in deloven
Kar pa zadeva pridevnika delaven in deloven, po SSKJ 2 pri pridevniku delaven prevladuje pomen 'ki rad dela' (pojavlja se tudi v podpomenu 'dejaven, aktiven', npr. delavni in pasivni člani društva), pri čemer gre vedno za opisovanje lastnosti osebe, npr. delaven človek, njegova mati je zelo delavna. Izjemoma se v ekspresivnem pomenu to lastnost lahko pripiše nečloveškemu, npr. delavne roke, delaven kot mravlja. Tudi raba v korpusih izpričuje, da pridevnik delaven vedno opisuje lastnost osebe, pri čemer poleg že navedenega pomena 'ki rad dela' nastopa tudi v pomenu 'ki veliko dela', npr. delaven gasilec, učenec, fant, oče, igralec, človek, otrok idr.

Sicer pa v rabi prevladuje pridevnik deloven, ki se, kot že sami ugotavljate, po SSKJ 2 'nanaša na delo'. Ta tvori tudi vrstno stalnih besednih zvez, kot so npr. delovno mesto, delovno razmerje, delovna sila, delovni čas, delovna doba, delovni center ipd.

Nataša Gliha Komac (januar 2021)