O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov

Moderator

Vprašanje:

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike?
Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?)
pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik?
kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten.
Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Odgovor:

(1) Vrstni ali lastnostni pridevnik
Pridevniki, ki poimenujejo snov, so lahko lastnostni ali vrstni, njihovo določanje pa je lahko v nekaterih primerih precej zahtevno, odvisno pa je tudi od sobesedila (ali gre za sestavine stalne ali proste besedne zveze). Pomagate si lahko z obliko imenovalnika v moškem spolu ednine: pri vrstnih pridevnikih se v imenovalniku pojavlja obrazilo -(n)i (stari oče), pri lastnostnih pa je končni -i odsoten (star oče). Pomagate si lahko tudi s stopnjevanjem, saj se vrstni pridevniki v stalnih besednih zvezah ne stopnjujejo.

lesen stol – lesna industrija (lesni črv)
Pri teh dveh besednih zvezah gre za dva različna pridevnika, in sicer lesén ('ki je iz lesa') in lésen ('nanašajoč se na les'). Lesen stol je stol iz lesa, gre za lastnostni pridevnik, po katerem se vprašamo, kakšen je stol. Pridevnik lesén je lahko rabljen tudi kot vrstni pridevnik (leseni stol), vprašamo se, kateri stol. Pridevnik lésen (nanašajoč se na les) pa izraža vrstni pomen, uporabimo vprašalnico kateri? (lesna industrija, lesni črv).
blatna kopel (blatni plaz) – blatni čevlji (blaten čevelj)
Blatna kopel je vrsta kopeli, zato gre v besedni zvezi za vrstni pridevnik (prav tako blatni plaz). V zvezi blatni čevlji oz. blaten čevelj pa le opisujemo lastnost čevljev, torej lastnostni pridevnik.
pajkova mreža
Pridevnik pajkov je svojilni, saj je to mreža, ki jo je naredil pajek. V nekaterih primerih lahko svojilni pridevniki res dobijo vrstni pomen (npr. Andrejev/andrejev križ).
papirnata vrečica (papirnat(i) zmaj) – Zastavice so papirnate
V prvem primeru je lahko pridevnik bodisi lastnostni (papirnat zmaj = zmaj iz papirja) bodisi vrstni (papirnati zmaj = vrsta sokola). V drugem primeru pa gre za lastnostni pridevnik. Za lastnostne pridevnike je značilno prav to pojavljanje v povedni (predikativni) skladenjski poziciji, kar pa za vrstne pridevnike velja le redko.
kulturno obnašanje (kulturen človek) – kulturni dom, kulturni spomenik
V zvezi kulturno obnašanje je kulturen lastnostni pridevnik (enako kulturen človek), v zvezah kulturni dom in kulturni spomenik pa vrstni.

(2) Stopnjevanje pridevnikov
Ločimo dve vrsti stopnjevanja, in sicer dvostopenjsko (npr. lep, prelep) in tristopenjsko (lep, lepši, najlepši).

Pri dvostopenjskem stopnjevanju imamo dve stopnji, osnovnik in neosnovno oz. privzdignjeno stopnjo (elativ), ki jo izražamo z obrazilom pre- (prelep) ali prislovom (nadvse lep, zelo lep).
Pri tristopenjskem stopnjevanju imamo tri stopnje, poleg osnovnika še primernik (komparativ) in presežnik (superlativ), ti dve stopnji lahko izražamo z obrazilom, primernik z obrazili -ši, -ji ali -ejši, presežnik pa že z obrazilom naj- (lep, lepši, najlepši); ali s prislovom (zelen, bolj zelen, najbolj zelen).
Velja, da je prednostno stopnjevanje z obrazili, če je to le mogoče.
S prislovi stopnjujemo pridevnike le tedaj, ko ne gre drugače ali ko želimo nekaj še posebej poudariti. S prislovi stopnjujemo:

pridevnike, ki pomenijo barve (bel, bolj bel, najbolj bel),
pridevnike, ki so deležniškega izvora (pečen, bolj pečen, najbolj pečen), ter
številne pridevnike, ki so tvorjeni z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (domišljav, bolj domišljav, najbolj domišljav).

Če niste prepričani, kako stopnjujemo pridevnike, lahko svojo odločitev preverite v slovarskih priročnikih.

(3) Stavčnočlenska in besednovrstna analiza v šoli: Hiša je zgrajena
V povedi Hiša je zgrajena in drugih podobno zgrajenih povedih se vzpostavlja vprašanje, ali je zgrajen trpni deležnik ali pridevnik (v tem primeru pridevnik stanja), po obliki ju ne moremo ločiti, saj je pridevnik stanja po obliki enak trpnemu deležniku iz glagola zgraditi (> zgrajen). Za učence v osnovni šoli (in tudi v srednji šoli) bi bila tako natančna delitev preveč abstraktna in bi jo le redki razumeli, z njo bi v šolski prostor vnesli veliko zmede, zato je smiselna poenostavitev. Treba je ločiti med besednimi vrstami in stavčnimi členi. Besedne vrste lahko v stavku opravljajo različne stavčne oz. skladenjske vloge, kar pomeni, da se lahko pojavljajo v vlogi različnih stavčnih členov (v enem stavčnem členu je lahko več različnih besednih zvez):

Ko učenci podčrtujejo besedne vrste, je zgrajena pridevnik, hiša samostalnik, je pa glagol.
Ko pa podčrtujejo stavčne člene, je hiša osebek, je zgrajena pa povedek, pri čemer je zgrajena povedkovo določilo.

Učencem še povemo, da šele tedaj, ko opazujemo celoten povedek (torej stavčni člen), lahko govorimo o trpnem glagolskem načinu (ne opazujemo besednih vrst izolirano). Če pa se najdejo nadobudni učenci, ki vas povprašajo, zakaj to ni del sestavljene glagolske oblike, jim seveda predstavite še ta vidik oz. širšo sliko.

Manca Černivec (januar 2021)