×

(Ne)prehodnost naklonskih glagolov




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.


    Odgovor:

    Naklonski glagoli so sami po sebi nepolnopomenski glagoli: to pomeni da ob sebi predvidevajo obvezno glagolsko dopolnilo.
    Dopolnilo je lahko:
    (1) nedoločniško (kadar gre za istovetnost osebka dopolnila z osebkom dejanja), npr. želi/hoče/noče/mora/ne more oditi;
    (2) odvisniško (kadar ne gre za istovetnost osebka dopolnila z osebkom dejanja), npr. želi/hoče/noče, da [kdo drug] odide/da bi odšel.

    Nedoločniško dopolnilo je pogosto tudi v elipsi, posebej kadar gre za glagole premikanja: tedaj se površinsko (na izrazni ravni) zdi, kot da ga ni, čeprav si ga dejansko vedno vsaj lahko zamislimo, npr. nočem/ne morem [iti] naprej; hoče/želi/mora [iti] domov.

    V elipsi lahko kot nedoločniško dopolnilo stojijo tudi prehodni glagoli in tedaj se na izrazni ravni zdi, kot da bi naklonski glagol prevzel vezljivost takšnega površinsko neizraženega glagolskega dopolnila:

    • hočem [jesti] kruh;
    • Ali želite [piti] kavo?

    Ob zanikanju takšen tožilnik ob površinski izraženosti kot ob elipsi nedoločniškega dopolnila prehaja v rodilnik; zanikanje torej "vpliva čez" (površinsko izraženo ali ne) nedoločniško dopolnilo:

    • nočem [jesti] kruha, ne bi želeli [piti] kave?

    Taka »prehodnost« je z vidika globinske analize bolj stvar površinske, izrazne ravni, saj k njej bistveno prispeva neizraženo nedoločniško dopolnilo. Prav tako njegov površinski izpust ni vedno možen in tedaj se taka »prehodnost« ne pojavlja:

    • hočem [imeti pri sebi/videti ipd.] mamo : *moram mamo.

    Še najbližje dejanski prehodnosti je izpust ob glagolu (ne) hoteti/želeti, kjer bi si v elipsi pogosto lahko predstavljali t. i. glagolski primitiv (glagol z zelo splošnim, skoraj slovničnim pomenom) imeti:

    • hočem/želim [imeti (pri sebi)] sestro.

    V vašem primeru Tudi telo se je moralo prilagajati o kakršni koli premi tožilniški prehodnosti ni mogoče govoriti, saj je ne predvideva niti nedoločniško dopolnilo (predvideva nepremo dajalniško prehodnost, ki pa za izpust nedoločniškega dopolnila zaradi mnogo manjše pogostnosti kot tožilniška ni primerna). Glagolsko celoto (povedek) tako tvorita nepolnopomenski morati in njegovo nedoločniško dopolnilo prilagajati: brez tudi površinske izraženosti tega dopolnila bi poved zvenela neustrezno: *Telo se je moralo.

    Če povzamemo:
    Za naklonske glagole je najbolj smiselno reči, da so nepolnopomenski in ob sebi predvidevajo zlasti nedoločniško, ob neistovetnosti osebkov tudi odvisniško dopolnilo.
    Ob elipsi nedoločniškega dopolnila, ki jo dopušča prema (tožilniška prehodnost), se površinsko zdi, kot bi bil prehoden naklonski glagol sam (tudi zanikanje povzroči prehod rodilnika v tožilnik), vendar pa bi potencialno o tem lahko govorili le ob (ne) hoteti/želeti, kadar si v elipsi lahko mislimo t. i. glagolski primitiv imeti: hočem/želim [imeti] brata/sestro. V večini primerov pa je tipične naklonske glagole bolje obravnavati kot neprehodne.
    Drugače je ob nekaterih pomensko bližnjih glagolih, ki obveznega nedoločniškega dopolnila ne predvidevajo, npr.:

    • zahtevati: zahtevam (*imeti) denar;
    • ne zahtevam (*narediti) ničesar.

    Pri naklonskih glagolih medtem ne gre za pravo prehodnost njih samih, pač pa obveznega nedoločniškega dopolnila, ki se ob njegovem izpustu zdi kot »prehodnost« naklonskih glagolov – tak izpust je možen le ob premi tožilniški prehodnosti dopolnila.

    Domen Krvina (januar 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.