×

Sklanjanje imena »Kremser Schmidt«




  • Vprašanje:

    Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?


    Odgovor:

    Med vsemi različicami imena Avstrijci in drugi nemško pišoči imensko zvezo skoraj brez izjeme pišejo na način Martin Johann Kremser Schmidt, v zanesljivih nemških priročnikih, kakršen je avstrijski leksikon v dveh zvezkih Österreich-Lexikon (iz leta 1995), na način:

    Schmidt, Martin Johann (gen.[annt = imenovan] »Kremser Schmidt«),

    na drugem, ustreznem abecednem mestu pa je kot kazalka zapisano

    Kremser SchmidtSchmidt, Martin Johann.

    (Enako imata pri nas Luc Menaše v svojem Evropskem umetnostnozgodovinskem leksikonu (1971) in Enciklopedija Slovenije in bi bilo priporočljivo za vsa naša leksikonska dela in imenska kazala: vrstica več s kazalko zelo olajša obravnavo sestavin v zvezi imena, morebitnih vzdevka in predimka ter priimka, v kateri kdaj ne moremo kar takoj prepoznati priimka, ki je v imenskih kazalih vendarle odločilen.)

    Zakaj imena Kremser ne sklanjamo?
    V tej zvezi je Kremser nemški pridevnik iz krajevnega imena Krems in pomeni pred priimkom ‘kremški, iz Kremsa’, vendar pa ga tudi nemško pišoči kdaj razumejo kot nemško prebivalsko ime, ki se piše enako kot pridevnik, Kremser, in jim tudi pred zapisanim priimkom pomeni ‘Kremščan’. (Tole zdaj je prevod za dobesedno ponazoritev nemških oblik, ne predlog rabe: ‘kremški Kovač’ ali ‘Kremščan Kovač’.) Zaradi pridevnika, ki v tem primeru kot ustaljeni vzdevek vedno stoji pred priimkom, se nosilec razlikuje od množice drugih Schmidtov (Kovačev, kar je tudi pri Avstrijcih z vsemi pisnimi različicami vred najpogostejši priimek). Zapis skupaj Kremserschmidt je v slovenščini zelo redek, vezaj v Kremser-Schmidt pa je (bil) najbrž od kod prepisan ali kdaj dodan očitno iz zadrege: mogoče se je piscu zdelo, da lahko na ta način ohrani nemški pridevnik pred priimkom nesklanjan.

    V slovenskem besedilu
    V slovenskem sobesedilu je rodilniška oblika celotne zveze slike Martina Johanna Kremser Schmidta, v pridevniški vlogi pa vzdevek in priimek pišemo na način Kremser Schmidtove slike. Izgovor rodilniške celote je [mártina jóhana krémzer šmíta] in pridevnika [krémzer šmítov-]. Vse to ima tudi slovarski del Slovenskega pravopisa 2001, tako da tule ni zapisano nič novega, le bolj gostobesedno je zaradi pojasnil, ki jih v pravopisnem slovarju ne more biti:

    Krémser Schmídt ~ -a [kremzer šmit] m, oseb. i. (ẹ̑ ȋ) |avstrijski slikar|
    Krémser Schmídtov -a -o (ẹ̑ ȋ)

    Ob sklanjanju in tvorbi pridevnika še nekaj opozoril:

    • V obliki Kremser se zadnji zlog v slovenščini izgovarja [er], ne morda [ər], kot se v nemščini in kot ima Veliki splošni leksikon.
    • Če bi bil Kremser samostojni priimek kakega drugega nosilca, ne konkretnega slikarja, bi ga sklanjali Kremserja itd., e pred r bi ohranili, ta pa od rodilnika ednine naprej v tem primeru ne more biti polglasnik. Rodilniška oblika Kremsra se ne piše. (Vzporedno je lahko Wraber -ja: v vseh oblikah in v pridevniku Wraberjev je [er], ki pa zaradi lahke izgovorljivosti vendar pozna tudi različico Wraber -bra: samo v imenovalniku ednine je s polglasnikom, torej [ər], v drugih sklonih in v pridevniku Wrabrov pa polglasnik potem izpade.)
    • Praviloma se v slovenščini sklanjata obe imeni in/ali oba priimka (teh je lahko tudi več) moškega nosilca (Ervin Hladnik Milharčič, rodilnik Ervina Hladnika Milharčiča itd., Franc Jožef, rodilnik Franca Jožefa itd.), medtem ko se svojilna pridevniška zveza iz dveh imen, vendar ne hkrati ob priimku ali priimkih, ali iz dveh priimkov, vendar potem ne ob osebnem imenu ali ob osebnih imenih, pregiba le v zadnji sestavini, vse prejšnje pa ostanejo nesklanjane: Franc Jožefov itd., Hladnik Milharčičev itd. (povsem nemogoče pa je hkrati z imenom in priimkom Ervinov Hladnikov Milharčičev) – in enako je v svojilnem pridevniku Kremser Schmidtov itd., ki je prva sestavina dejansko vzdevek, ali Martin Johannov itd.
    • V slovenščini vemo za strukturno podobno zemljepisno ime Wiener Neustadt, ki pa ga prevajamo v Dunajsko Novo mesto. Če bi nemško ime sklanjali, bi bila zveza z rodilnikom iz Wiener Neustadta, kar kaže, da prvi del še vedno pojmujemo kot pridevnik, enako kot prvi del v rodilniški zvezi Kremser Schmidta. Tako je tudi v množici zemljepisnih imen, v katerih prvi, pridevniški del ne samo v nemščini pomeni ‘sveti’ in ob moških samostalnikih ostaja dosledno nesklonljiv (ob ženskih pa kakor kdaj: v Santa Caterini poleg veliko redkejšega v Santi Caterini), recimo v krajevnih imenih Sankt Anton, Sankt Peterburg, San Marino (v kakem starejšem slovenskem zapisu tudi Šent Janž): iz Sankt Antona, iz Sankt Peterburga, iz San Marina (in iz Šent Janža).

    Priporočam torej sklanjanje na način slike Martina Johanna Kremser Schmidta in v pridevniški vlogi zapisano zvezo vzdevka in priimka Kremser Schmidtove slike (vendar pa pridevniška zveza osebnega imena in priimka, npr. Bob Dylanove pesmi, še vedno ostaja neknjižna).

    Še o zaporedju imenskih sestavin
    Zaporedje imenskih sestavin Janez Martin slikarja Kremser Schmidta se pri nas uporablja zaradi vplivnega članka Viktorja Steske v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je izšel leta 1932 (na spletu 2013). Zelo zanesljivi Luc Menaše ima v navedenem leksikonu vendarle Martin Johann in Enciklopedija Slovenije prav tako. Po vsem pregledanem bo to najbolj veljavno zaporedje, ki bi ga bilo dobro v slovenski umetnostnozgodovinski stroki sprejeti in uveljaviti.

    Peter Weiss (januar 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.