Sklanjanje živih in neživih samostalnikov




  • Vprašanje:

    Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.


    Odgovor:

    Posebnost samostalnikov moškega spola je njihova slovnična delitev glede na živost, ki se izkazuje v tožilniku ednine tudi pri spremljajočih pridevnikih, zaimkih ipd.: prvotno neživi samostalniki imajo tožilnik ednine enak imenovalniku in torej večinoma ničto končnico (Pred hišo imajo majhen avto in velik oreh), pri naravno živih samostalnikih pa je tožilnik ednine enak rodilniku in ima končnico -a (Srečal sem vašega Andreja, ki je peljal na sprehod velikega zajca). O posebnostih pri uvrščanju samostalnikov moškega spola v kategorijo živosti (voziti golfa, potegniti je asa, piti vipavca ...) se da več izvedeti v pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (v členu 789) ali v kaki slovnici sodobnega slovenskega jezika. Pomenske skupine s kategorijo živosti tudi v knjižni slovenščini še niso trdne in dokončno oblikovane. Sploh v neknjižnih zvrsteh (pogovorni jeziki, narečja) je marsikaj celo zelo drugače. – Take oblike imajo tudi drugi slovanski jeziki. O zgodovini tega pojava se je kaj malega mogoče poučiti recimo v Ramovševi knjigi Morfologija slovenskega jezika (1952).

    Peter Weiss (april 2014)


Prijavite se za odgovor