Kako je prav: »trirazsežen« ali »trirazsežnosten«

Zanima me, katera (še bolj) slovenska oblika pridevnika tridimenzionalen je ustreznejša – trirazsežen ali trirazsežnosten, oziroma ali gre za sopomenki? Na spletu se pojavljata obe obliki, vendar očitno precej prevladuje prva (trirazsežni / trirazsežen: 4690 oz. 838 zadetkov; trirazsežnostni / trirazsežnosten: 1400 oz. 102 zadetka). Meni je bližja prva oblika, saj je krajša, neke pomenske razlike, pa v doslej najdenih primerih nisem zaznal.

Pravzaprav me zanima, ali je primernejša besedna zveza trirazsežen koordinatni sistem ali trirazsežnosten koordinatni sistem.

Zanima me še, ali je primerno prevajati angleško krajšavo 3D v 3R in ali se potem trirazsežni sistem skrajšano piše 3R-sistem (po zgledu C-vitamin) ali 3R sistem (brez vezaja). In zakaj.

Iz prve knjige petdelnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je izšla pred več kot pol stoletja, leta 1970, vidimo, da so to dilemo naši predhodniki že rešili, in sicer v smer večje kratkosti, ki jo ugotavljate tudi sami: pridevnik dvorazsežen ne pomeni nič manj kot dvorazsežnosten, ki v SSKJ-ju sicer ni zapisan, pomen pa se da razbrati iz njegovih posameznih sestavin in bi bil pri obeh enak -- 'tak, ki ima dve razsežnosti'. V prvo izdajo SSKJ-ja sta bili pozneje prav tako uvrščeni krajši obliki trirazsežen in štirirazsežen. Edino pridevnik enorazsežen v tem slovarju manjka, saj se je v tistem času očitno uporabljala pretežno oblika enodimezionalen. Oblike z -razsežnosten v slovarjih niso zapisane, je pa v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 naveden samostojni pridevnik razsežnosten (z zvezo razsežnostni podatek), namesto katerega morebitna varianta razsežen sploh ne pride v poštev, saj bi pomensko kazala v napačno smer.

V zvezi trirazsežni koordinatni sistem morata biti oba vrstna pridevnika v določni obliki. Pa trirazsežni in trorazsežni? Večinoma je takole, kot pri eno-, dvo-, tri-, štiri- in petdelna omara (ne dvedelna, trodelna je čedalje redkejše in četverodelna komajda še srečamo, res pa je, da se kar koli od tega, ko slišimo ali preberemo, da razumeti): enorazsežni, dvorazsežni, trirazsežni, štirirazsežni, sploh levo od samostalnika v določni obliki na -ni, ne na -en.

Če se bodo pridevniške oblike z -razsežni in njihove izpeljanke uporabljale večkrat, se jih bomo z ustrezno mero poguma navadili uporabljati namesto oblik z -dimenzionalni ipd., ki trenutno še vedno prevladujejo. Na ostajanje pri manj poslovenjeni obliki gotovo vpliva tudi daleč prevladujoča kratica 3D [trí dé] s pomenom in razvezavo 'tridimenzionalni' ali 'trirazsežni' ipd., ki jo bo le stežka nadomestila kratica 3R. Kratica 3D lahko pomeni tudi 'prostorski' (3D različica), kot je 2D [dvé dé] 'dvorazsežni' ali 'ravninski' (2D ploskovitost, 2D slika, 2D pretepačina), oboje pa lahko pišemo brez vezaja, saj je npr. 3D prav tako pridevnik kot trirazsežni ali tridimenzionalni ali prostorski, le da se pregiba z ničtimi končnicami. V zvezi preizkus trirazsežnega (3D) optičnega branja, ki ni kak jezikoslovni izmislek, vezaj ne bi prispeval nobene dodatne informacije, kompliciral pa bi v takih primerih vedno znova in po nepotrebnem.

Peter Weisshttps://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-weiss-sl (junij 2024)

BESEDOTVORJE izpeljanke besedotvorje izpeljanke tvorba pridevnikov

Kdo je tisti, ki jé kosilo?