Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

    Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.


    Odgovor:

    Večbesedna tuja lastna imena, v katerih je med sestavine zapisan vezaj (npr. Rimski-Korsakov), so v SP 1962 ločevali glede na to, ali so slovanskega izvora ali ne. Kot navajate, SP 1962 (str. 63) res določa, da se slovanska imena tega tipa sklonjajo v obeh sestavinah (Rimski-Korsakov, rod. Rimskega-Korsakova), neslovanska pa le v zadnji sestavini (Sainte-Beuve, rod. Sainte-Beuva). Vendar pa SP 1962 na str. 63 ne govori o tem, da se vezaj v dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih kar poljubno izpušča, temveč v razdelku Pomni pravi takole: »Nekatera imena, sestavljena iz po dveh priimkov, pišemo po izvirnem zapisu brez vezaja in sklanjamo vse sestavine: učil se je pri Federicu Garcíu Lorcu, bere Vicenta Blasca Ibáñeza.«

    V naslednjem in danes aktualnem normativnem priročniku, Slovenskem pravopisu 2001 ni pravila, ki bi izrecno ločevalo med pregibanjem slovanskih in neslovanskih imen tega tipa. Namesto tega SP 2001 uvaja kategorijo »citatni imenovalnik«, ki ga kot pojav prvič zasledimo v SP 2001 v členu 428 (Rimski-Korsakov), kjer je določeno, da se ime tipa Rimski-Korsakov v odvisnih sklonih zapisuje oziroma pregiba drugače kot v imenovalniku:

    • imenovalnik: Rimski-Korsakov (stični vezaj)
    • rodilnik: skladbe Nikolaja Rimskega - Korsakova (nestični vezaj).

    Tako rešitev predlaga od SP 2001 naprej tudi pravopisni slovar, a le pri slovanskih imenih (Saltikov-Ščedrin, rod. Saltikova - Ščedrina), pri neslovanskih pa sledi določilom iz SP 1962, npr.:

    • Sainte-Beuve, rod. Sainte-Beuva
    • Toulouse-Lautrec, rod. Toulouse-Lautreca
    • Wolf-Ferrari, rod. Wolf-Ferrarija

    Ne glede na pravopisno določilo o citatnem imenovalniku v členu 428, ki je bilo uveljavljeno šele v zadnji izdaji (SP 2001) pravopisnih pravil (v letih 1990, 1994, 1997 pa še ne), se v rabi ni uveljavilo niti pravilo o rabi nestičnega vezaja v neimenovalniških sklonih pri slovanskih imenih niti slovarsko določilo o nesklonljivosti prve sestavine neslovanskih imen, saj se v pisni praksi kljub povezavi s stičnim vezajem tudi v neimenovalniških sklonih vse pogosteje pregibata obe sestavini:

    • Baden-Powell, življenje Roberta Badna-Powella
    • Hans-Dietrich, politika Hansa-Dietricha Genscherja
    • Jean-Jacques, delo Jeana-Jacquesa Rousseauja

    Ker so pišoči začeli povezovati stičnost vezaja in domnevno iz nje izhajajoče nesklonljivosti prve sestavine, se je začelo dogajati, da prva sestavina ostaja nesklanjana tudi v neimenovalniških sklonih, recimo spisi Jean-Paula Sartra, to pa je že zelo blizu odsvetovanega pesmi Bob Dylana. Pravopisni komisiji bo predlagano, da se manjkajoče pravilo vrne v pravopis, določa pa naj naslednje:

    • ohranitev stičnega vezaja tudi v neimenovalniških sklonih ne glede na sklonljivost prve sestavine (npr. skladbe Nikolaja Rimskega-Korsakova; Božena Viková-Kunětická, rod. Božene Vikove-Kuněticke),
    • razločitev neslovanskih imen, ki so v prvem delu sklonljiva (Jean-Jacques Rousseau, rod. Jeana-Jacquesa Rousseauja; Jean-Baptiste Poquelin, rod. Jeana-Baptista Poquelina), od nesklonljivih (Antoine de Saint-Exupéry, rod. Antoina de Saint-Exupéryja; nesklonljivi so lahko tudi prvi deli priimkov in drugih lastnih imen, ki jih občutimo kot take, tudi če za njimi ni vezaja: John Dos Passos, rod. Johna Dos Passosa; Sankt Peterburg, rod. Sankt Peterburga).

    Opomba:
    Iz odgovora smo črtali zgled, ki se nanaša na Elizabeth Barrett Browning. (H. Dobrovoljc, 23. 9. 2015)

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (april 2014)