×

Politična (ne)korektnost na portalu Fran




  • Vprašanje:

    Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

    Nekaj primerov:
    jud, žid, črnec, cigan


    Odgovor:

    Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU precejšnjo pozornost namenjamo tudi pojavom v jeziku oz. besedam, ki se nanašajo na različne družbene skupine, zlasti tiste, ki imajo v družbi status manjšine. Okrepljena zavest o potrebi po družbeno odgovornem slovaropisju se je eksplicitneje izkazala pri nastajanju Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (2012) ter druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), t. i. SSKJ-ja 2. Od takrat sodelujemo tudi s predstavnicami in predstavniki posameznih skupin, ki pri pripravi slovarskih sestavkov svetujejo in nas opozarjajo na morebitne neustreznosti. Vidik, ki ga omenjate, je v kontekstu obeh slovarjev opisan v članku Politična korektnost v slovaropisju Borisa Kerna, in sicer pri poimenovanjih za ženske osebe, izrazih za pripadnice in pripadnike narodnosti in skupnosti (med drugim v razlagah ne najdemo več besed žid, židinja, židovski, ampak jud, judinja, judovski), besedah, ki so povezane z LGBTIQ+ skupnostjo, razlagah besede družina itn. Poleg tega je bilo leta 2018 v eSSKJ-ju objavljenih več gesel, povezanih z invalidnostjo (primeri), pri nastajanju katerih so sodelovali tudi predstavnice in predstavniki skupnosti oziroma strokovnjakinje in strokovnjaki, ki delujejo na tem področju.

    Veliko je bilo že narejenega, a glede na to, da je bilo za spremembe pri SSKJ-ju 2 na voljo zelo malo časa, je v slovarju ostalo več stvari, ki bi jih bilo treba popraviti – so ostanek časa in gradiva, na katerem je slovar nastal. SSKJ je izhajal od leta 1970 do 1991, gradivsko pa slovar izkazuje jezik od začetka 20. stoletja do izida posamezne knjige slovarja, vključen pa je tudi del besedja, ki je značilno za slovenske klasike iz druge polovice 19. stoletja. Gre za ogromen časovni odmik, ki ga moramo imeti v mislih, ko interpretiramo posamezne podatke v slovarju.

    Pri SSKJ-ju 2 niso bili narejeni posegi v pomensko členitev besed (v smislu izločevanja pomenov), ampak so bili posamezni pomeni le ustrezno okvalificirani, tako da pomenska členitev izhaja iz gradiva, ki je staro tudi 70 let in več. Ob tem se je treba zavedati, da sta omenjena slovarja – podobno kot tudi številni drugi – zaključena celota, da ju ne spreminjamo in dopolnjujemo več. Zato pa od leta 2016 na portalu Fran lahko dostopate do eSSKJ-ja, popolnoma novega slovarja, ki temelji na sodobnem gradivu. Gre za rastoči slovar, kar pomeni, da vsako leto vanj vključujemo nove slovarske sestavke. Seveda tudi pri tem slovarju postopamo kar se da družbeno odgovorno. Vse besede, ki ste jih navedli, nedvomno zahtevajo novo slovarsko obravnavo na sodobnem gradivu, kar je vsekakor na prioritetni listi pri novem eSSKJ-ju.

    Boris Kern (februar 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.