Pisanje opomb in stičnost izpostavnih znamenj




  • Vprašanje:

    Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.

    V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«

    Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:

    .... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...

    Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.




    Odgovor:

    Izpostavna številčna znamenja, ki jih Slovenski pravopis 2001 opisuje v členu 18, v jezikovni praksi pa jih uporabljamo najpogosteje za zaznamovanje opomb v besedilu, res najpogosteje pišemo tako, kot priporoča Hladnikov Praktični spisovnik: »rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo« in »takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka«. Lahko bi rekli tudi »za zadnje levostično ločilo«.

    Kot ste ugotovili že sami, se v posebnih okoliščinah posamezna opomba nanaša na eno besedo in opombe nizamo (to je pogosto zlasti v jezikoslovnih besedilih). V teh primerih opombe 3 seveda ne moremo pisati drugače kot tako, kot ste zapisali sami: (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...

    Vztrajanje pri postavitvi izpostavne številke za zadnje levostično ločilo ni vedno smiselno. Navedeni zgled bi brez škode lahko zapisali tudi:

    (aaa1, bbb2 in ccc3). aaa1, bbb2 in ccc3; aaa1, bbb2 in ccc3.

    Helena Dobrovoljc (april 2014)