Pisanje opomb in stičnost izpostavnih znamenj
-
Vprašanje:
Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«
Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:
.... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...
Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.
Odgovor:
Izpostavna številčna znamenja, ki jih Slovenski pravopis 2001 opisuje v členu 18, v jezikovni praksi pa jih uporabljamo najpogosteje za zaznamovanje opomb v besedilu, res najpogosteje pišemo tako, kot priporoča Hladnikov Praktični spisovnik: »rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo« in »takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka«. Lahko bi rekli tudi »za zadnje levostično ločilo«.Kot ste ugotovili že sami, se v posebnih okoliščinah posamezna opomba nanaša na eno besedo in opombe nizamo (to je pogosto zlasti v jezikoslovnih besedilih). V teh primerih opombe 3 seveda ne moremo pisati drugače kot tako, kot ste zapisali sami: (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...
Vztrajanje pri postavitvi izpostavne številke za zadnje levostično ločilo ni vedno smiselno. Navedeni zgled bi brez škode lahko zapisali tudi:
(aaa1, bbb2 in ccc3). aaa1, bbb2 in ccc3; aaa1, bbb2 in ccc3.
Helena Dobrovoljc (april 2014)
