Imena molitev

Moderator

Vprašanje:

Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/Zdrava Marija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?

Odgovor:

Pri molitvah ter liturgičnih in veroučnih obrazcih poimenujemo tip besedila, kot recimo v primerih ustava ali katekizem: z veliko začetnico pišemo le naslov tega besedila, sicer pa se spreminja ali krši ustava, ne Ustava, in kdo zna na pamet katekizem, medtem ko se knjižne objave katekizemskih besedil pišejo z veliko začetnico (npr. Trubarjev Katekizem iz leta 1550).

Molitvenih in podobnih obrazcev s poimenovanjem, ki je kdaj precej poljuden in obrušen približek dejanskega besedila, je prav malo:

očenaš = očenaš, tudi očenašek, se začne z Oče naš, ki si v nebesih ...;
zdravamarija = avemarija = češčenamarija z začetkom Zdrava Marija, milosti polna ...

Druga poimenovanja so:

apostolska vera,
Gospod, usmili se (to se piše z veliko, vendar iz drugih razlogov),
himna = hvalnica,
hvalospev,
kesanje,
libera,
litanije,
prefacija,
rožni venec 'molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja [...]' (SSKJ),
sveti angel,
vera ...

Lastnoimenskosti se poimenovanja teh besedil izmikajo tudi zato, ker se nekatera pogosto uporabljajo v množini, čeprav gre le za ponovitve istega besedila (torej zmoliti pet očenašev 'petkrat zmoliti očenaš'). Tako – z malo začetnico – se pišejo poimenovanja molitev tudi pri starejših slovenskih piscih. Zagotovo pa se z veliko začetnico piše naslov ustrezne molitve ali njej podobne in zato tako imenovane glasbene izvedbe, npr. Očenaš (pri Iztoku Mlakarju) ali Zdravamarija (prim. http://sl.wikipedia.org/wiki/Molitev).

Peter Weiss (april 2014)