Imena molitev
-
Vprašanje:
Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/Zdrava Marija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?
Odgovor:
Pri molitvah ter liturgičnih in veroučnih obrazcih poimenujemo tip besedila, kot recimo v primerih ustava ali katekizem: z veliko začetnico pišemo le naslov tega besedila, sicer pa se spreminja ali krši ustava, ne Ustava, in kdo zna na pamet katekizem, medtem ko se knjižne objave katekizemskih besedil pišejo z veliko začetnico (npr. Trubarjev Katekizem iz leta 1550).Molitvenih in podobnih obrazcev s poimenovanjem, ki je kdaj precej poljuden in obrušen približek dejanskega besedila, je prav malo:
- očenaš = očenaš, tudi očenašek, se začne z Oče naš, ki si v nebesih ...;
- zdravamarija = avemarija = češčenamarija z začetkom Zdrava Marija, milosti polna ...
Druga poimenovanja so:
- apostolska vera,
- Gospod, usmili se (to se piše z veliko, vendar iz drugih razlogov),
- himna = hvalnica,
- hvalospev,
- kesanje,
- libera,
- litanije,
- prefacija,
- rožni venec 'molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja [...]' (SSKJ),
- sveti angel,
- vera ...
Lastnoimenskosti se poimenovanja teh besedil izmikajo tudi zato, ker se nekatera pogosto uporabljajo v množini, čeprav gre le za ponovitve istega besedila (torej zmoliti pet očenašev 'petkrat zmoliti očenaš'). Tako – z malo začetnico – se pišejo poimenovanja molitev tudi pri starejših slovenskih piscih. Zagotovo pa se z veliko začetnico piše naslov ustrezne molitve ali njej podobne in zato tako imenovane glasbene izvedbe, npr. Očenaš (pri Iztoku Mlakarju) ali Zdravamarija (prim. http://sl.wikipedia.org/wiki/Molitev).
Peter Weiss (april 2014)
