Vlak (se) je iztiril

[Moderator]

Vprašanje:

Zdi se mi, da je novodobna uporaba besedne zveze vlak se je iztiril neustrezna in prisilno uvedena. Glagol iztiriti ne označuje zgolj aktivne povzročitve, da vlak iztiri, kot je zapisano v SSKJ, pač pa tudi dejstvo, da je vlak zdrsnil s tirov, torej iztiril. Nobeno aktivno dejanje ni potrebno za to, lahko je posledica slabe železniške infrastrukture. Tako kot rečemo, da je avto zdrsnil s ceste ali da je letalo strmoglavilo. V teh dveh primerih je očitno nepravilno, če bi rekli avto se je zdrsnil s ceste ali letalo se je strmoglavilo. Enako je tudi pri iztirjenju. Namerna povzročitev iztirjenja vlaka je pravzaprav šele drugotni pomen glagola iztiriti, ki je tudi možen, ni pa edini. Mislim, da je treba to v slovarju ustrezno opredeliti.

Odgovor:

Povratna zgradba Vlak se je iztiril je del jezikovnih zmožnosti slovenskega jezika, sistemsko je primerljiva s konstrukcijami Avtobus se je prevrnil, Ladja se je potopila, Kozarec se je razbil. Te zgradbe vključujejo povratne oblike sicer prehodnih glagolov (iztiriti, prevrniti, potopiti, razbiti) s pomenom povzročanja, da se prizadeto spremeni (t. i. kavzativnost). Povratne oblike iztiriti se, prevrniti se, potopiti se prehodnih glagolov nimajo pravega povratnega pomena kot denimo briti se, česati se, umivati se (vlak ni iztiril samega sebe, ladja ni potopila sebe).
Primerjava s stavki istega glagola z nepovratnimi oblikami, npr. Saboterji so iztirili vlak, kaže, da povratne oblike v zgradbah, kot je Vlak se je iztiril, izražajo manjšo stopnjo nadzorovanega dejanja. To pomeni, da je v obravnavanih zgradbah povzročitelj manj pomemben kot sprememba imenovalniško izraženega prizadetega.

Kot je bilo v odgovoru na vprašanje iz leta 2018 že opozorjeno (Tina Lengar Verovnik 2018), je v korpusnem gradivu veliko primerov, pri katerih je glagol iztiriti uporabljen neprehodno: Vlak je iztiril. Tovrstna raba je morda, kot so zapisali nekateri jezikoslovci, motivirana z vplivom nemškega neprehodnega glagola entgleisen 'iztiriti' (oblika je torej brez sich kot načelnega ustreznika se), npr. Der Zug ist entgleist (Koštiál 1930). Podobni zgradbi sta izkazani v zahodnoslovanskih jezikih: v češčini sta konkurenčni Vykolejil vlak in Vykolejil se vlak, medtem ko so za slovaščino in poljščino značilne zgradbe s povratnimi oblikami, npr. slvšč. Vlak sa vykoľajil in polj. Pociąg wykoleił się.

Obe slovenski zgradbi sta torej ustrezni, v sodobni slovenščini sta v široki rabi in poznata ustreznice v drugih slovanskih jezikih. Če želite poudariti dejstvo prizadetosti z dejanjem in ne vršilskosti, je za izražanje takega poudarka oblika s se primernejša.

Mladen Uhlik (maj 2021)