Socialna, družbena in družabna omrežja

Moderator

Vprašanje:

So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?

Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.

Hvala in lep pozdrav.

Lektorsko društvo Slovenije

Odgovor:

Po krajšem premisleku, hitrem pregledu korpusov Gigafida in Nova beseda ter posvetu s kolegi, ki se s tovrstnimi omrežji tudi raziskovalno ukvarjajo, predlagam naslednjo rešitev.

Pridevnik socialen ima v slovenskem jeziku po SSKJ štiri pomene, od katerih je zgolj prvi tisti, ki izraža nanašanje na družbo (širši pomen) in je zamenljiv s pridevnikom družben. Težave in pomisleke v besedni zvezi socialna omrežja sprožajo vsi naslednji trije pomeni, ki so povezani le z delom družbenega sistema (tj. 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi; 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer … – poenostavljeno rečeno na socialne pravice, socialni sistem, socialo). S stališča terminologije, kjer je eno ključnih načel težnja po enopomenskoski/enoumnosti/enoznačnosti, je pridevnik socialen zaradi svoje večpomenskosti problematičen, »rešitev« pa omogoča že slovarska sugestija možne zamenjave v pomenu nanašanja na družbo, tj. s pridevnikom družben.

Pridevnik družben je veliko bolj »enoumen« in kaže na navezavo na samostalnik družba, kot lahko glede na različne slovarske pomene razumemo (na določen gospodarski in politični način organizirano) skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov, skupino ljudi, ki jih družijo skupni interesi, ali podjetje z več solastniki ali delničarji. Slovarski pomeni samostalnika družba in iz njega izpeljani pridevnik družben tako prekriva različne »namene« povezovanja v spletna omrežja.

Še najmanj nedvoumna je zveza družabna omrežja, ki je najpogosteje povezana z navezovanjem družabnih stikov (izhajajoč iz slovarskih pomenov se pridevnik družaben nanaša 1. na razvedrilo in zabavo in 2. na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu) in jo kot tako lahko razumemo kot podvrsto socialnih (v širšem pomenu) oz. družbenih omrežij, ki služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb.

In kaj kaže raba, ki sem jo preverila v korpusih Gigafida in Nove beseda. V Gigafidi ima največ pojavitev besedna zveza socialna omrežja (1726 konkordanc), sledi poimenovanje družabna omrežja (597 konkordanc), na zadnjem mestu pa je raba termina družbena omrežja (132 konkordanc). Nova beseda ima na prvem mestu družabna omrežja (244), na drugem socialna omrežja (177) in na tretjem družbena omrežja (40) .

Če pogledamo pogostnost pojavljanja posamezne besedne zveze po letih, je razmerje naraščanja precej podobno, pa tudi pregled po različnih virih ne prinese natančnejše informacije, kot le podatek o največji razširjenosti zveze spletna omrežja.

Pogovori z naključno izbranimi sogovorci novinarji, ki delajo v različnih slovenskih medijih, kažejo na zmedo in nedorečenost v rabi.

Kaj svetovati? Priporočam uporabo zveze družbena omrežja, saj je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben.

Vloga omrežij skozi čas se spreminja in zato je na mestu, da tem spremembam sledi tudi jezik. Prvotna vloga spletnih omrežij je bila verjetno družabnost, kot lahko razumemo spoznavanje in druženje posameznikov ter izmenjavo informacij nejavnega značaja, in v tem primeru zadošča poimenovanje družabna omrežja. Sčasoma so zaradi možnosti vzpostavljanja neposredne večsmerne komunikacije z različnimi naslovniki in javnostmi prerasla zasebnost, postala so pomemben del širše družbene komunikacije in svojevrsten družbeni medij, kjer lahko sodelujoči uresničujejo zelo različne sporočanjske cilje: se zgolj zabavajo, posredujejo ali izmenjujejo mnenja in informacije, nagovarjajo potencialne kupce in volivce ter oglašujejo … Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij.

Nataša Gliha Komac