Začetnica pri odločbah in sklepih

[Moderator]

Vprašanje:

Zakone lahko pišemo z veliko ali malo začetnico, odvisno od tega, kaj imamo v mislih (npr. "Zakon o splošnem upravnem postopku" ali "zakon o splošnem upravnem postopku"). Ali to velja tudi za odločbe in sklepe, npr. kakšna bi bila začetnica pri "sklep št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"? Ali enak odgovor velja za ukaze, npr. "ukaz št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"?

Odgovor:

Pri zakonih in nekaterih drugih pravnih aktih gre pogosto res za prekrivnost stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj. Podrobneje je to pojasnjeno v predlogu prenovljenega poglavja o veliki in mali začetnici v Pravopisu 8.0, in sicer v členu 102, tč. c.

Zakoni imajo vedno daljše opisne naslove, ki jih že na prvi pogled vsebinsko razlikujejo od drugih. V tem so podobni naslovom literarnih in drugih knjižnih del, naslovom časopisnih člankov, znanstvenih razprav ipd. Kadar v ospredju ni nedvoumna identifikacija zakonskega besedila nasproti vsem drugim podobnim besedilom (kar je značilnost zlasti preciznega strokovnega ubesedovanja), temveč vsebina ali vrsta pravnega akta, lahko zakone pišemo z malo in njihova poimenovanja kdaj tudi poljudno preoblikujemo: Zakon o viskokem šolstvu > zakon o visokem šolstvu > visokošolski zakon (take rabe so značilne za nestrokovno, zlasti publicistično ubesedovanje).

Pri sklepih, ukazih, odločbah, ki jih navajate v vprašanju, pa gre pri poimenovanju vedno za navajanje (in s tem izpostavljanje) vrste pravnega akta ali listine, saj pri identifikaciji ni bistven naslov. Tega v ožjem pomenu besede niti ni, saj vrstni opredelitvi z ustreznim izrazom vedno sledi le številčno določilo in podatek o datumu sprejema. V teh primerih je torej edina ustrezna mala začetnica.

Tina Lengar Verovnik (maj 2021)