Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Moderator

Vprašanje:

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Odgovor:

Da razlage, ki bi podkrepila, da ima besedna zveza v zvezi z nečim pogovorni značaj, zaradi katerega bi jo morali v knjižnem jeziku zamenjevati z zato in glede, ne najdete, ni presenetljivo.

Besedno zvezo kot nezaznamovano najdemo zapisano v zgledih slovarskih priročnikov.

V Slovenskem pravopisu 2001 je v geslu zveza zapisan zgled dobiti sporočilo v zvezi s predavanjem:

zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti zvezo; spraviti podatek v zvezo z nesrečo; dobiti sporočilo v zvezi s predavanjem; prometne zveze; telefonska zveza; zakonska zveza

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je besedna zveza predstavljena v geslu zveza kot podpomen 5. pomena ‘kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega’:

zvéza -e ž (ẹ̑) 5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: odkriti, spoznati, ugotoviti zvezo; to nima zveze z resničnostjo; odgovoriti brez zveze z vprašanjem; spraviti kaj v zvezo s čim; potresi so v tesni zvezi z vulkani; to ni v medsebojni zvezi; knjiž. organska, živa zveza; zveza med teorijo in prakso / časovna, posledična, vzročna zveza; miselna, podzavestna, vsebinska zveza med dvema predstavama / dobiti obvestilo v zvezi z izletom / pripombe v zvezi s predavanjem; v zvezi z njegovo prošnjo se še nismo odločili

Velikokrat res lahko besedno zvezo v zvezi z nečim zamenjamo z zvezo glede + rodilnik, npr.

dobiti sporočilo v zvezi s predavanjem : dobiti sporočilo glede predavanja;
v zvezi z njegovo prošnjo se še nismo odločili : glede njegove prošnje se še nismo odločili.

V zgledih je majhna pomenska razlika, ki jo je morda težko zaznati. V zvezi z nečim izraža povezanost med dvema stvarema, ki imata nekaj skupnega; glede + rodilnik pa izraža pojasnilo, razlago, kar lahko preberete tudi v slovarskih sestavkih glede in zveza v SSKJ:

zvéza -e ž (ẹ̑) 5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega

gledé predl. (ẹ̄)
z rodilnikom za izražanje pojasnila, razlage

Zamenjevanje z besedo zato pa je v teh primerih neustrezno oz. nemogoče, zato v povedi nastopa kot prislov ali veznik.

Predložna zveza v zvezi z nečim lahko izraža tudi vzrok, zaradi katerega se kaj dogaja. V tem primeru ima zveza res pogovorni značaj, za nezaznamovano rabo v knjižnem jeziku jo zamenjamo s predlogom zaradi (v zvezi s temi besedami ti bo žal > zaradi teh besed ti bo žal). To rabo opiše Sinonimni slovar slovenskega jezika.

Besedno zvezo v zvezi z nečim lahko torej uporabimo v več kontekstih, namen našega sporočila pa je ob tem lahko različen. Ko izražamo povezanost dveh stvari, je raba besedne zveze v zvezi z nečim povsem nezaznamovana.

Kot zanimivost pa še: Janez Sršen, ki je v svojem jezikovnem priročniku Jezik naš vsakdanji zbral zglede rabe, ki so v knjižnem jeziku manj priporočljivi ali nepravilni, je nekaj besed namenil tudi rabi besedne zveze v zvezi s tem, ki jo je označil kot povsem primerno, obregnil se je le v besedni red. Ko zapišemo s tem v zvezi, je to »skladenjsko sužnjevanje srbohrvaščini (s tim/sa time u vezi)« (Sršen 1992: 170), ustrezno pa je zapisati v zvezi s tem.

Manca Černivec (maj 2021)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}