Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen




  • Vprašanje:

    Kateri zapis je pravilen?

    To je bil pakt Hitler-Stalin.

    To je bil pakt Hitler – Stalin.

    Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.


    Odgovor:

    Pravila Slovenskega pravopisa 2001 v členu sicer izkazujejo s stičnim vezajem zapisano zvezo Breznik-Ramovš, s katero je mišljena katera od izdaj pravopisa, ki sta ga pred drugo svetovno vojno izdala Anton Breznik in Fran Ramovš. Vendar pa je to metonimična in torej žargonska raba v delu jezikoslovja (kar si je dobro zapomniti) za nevtralno Breznik-Ramovšev pravopis. Podobno je tudi Pleteršnik za 'slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika iz let 1894–1895': najti primer v Breznik-Ramovšu ali v Pleteršniku, nikakor pa ne v pravopisu Breznik-Ramovš ali v slovarju Pleteršnik.

    Najboljša ubeseditvena možnost je pakt med Hitlerjem in Stalinom, mogoče pa je uporabiti tudi zvezo pakt Hitler – Stalin, pisno z nestičnim pomišljajem. Primerov za to je predvsem v zapisanih virih kar nekaj, pretežno v športnih poročilih:

    • Mnogi želijo biti priča finalu Nadal – Federer (= finalu, v katerem se bosta srečala Nadal in Federer),
    • Slovenci se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Izrael – Turčija (= med Izraelom in Turčijo).

    Srečanju Obama in Clintona se lahko papirnato reče tudi srečanje Obama – Clinton, odnosom med šolo, starši in otroki pa še bolj leseno odnosi šola – starši – otroci.

    Zvezo Breznik-Ramovšev (pravopis) vzdržuje zaradi že prej omenjene žargonske zveze ravno aktualni pravopis, zaradi česar je vsaj jezikoslovcem precej domača tudi zveza Logar-Riglerjeva (narečna) karta, sicer pa so zveze kot Obama-Clintonovo srečanje izjemno redke.

    Stalne zveze iz vsaj dveh priimkov so običajne predvsem v medicini za poimenovanja bolezni, sindromov ipd. ali v fiziki za poimenovanja naprav, ki so zato precej gospodarna in gibka in ki v razvezani obliki sploh ne bi delovala terminološko, npr. Creutzfeldt-Jakobova bolezen (ki sta jo prva opisala nemška nevrologa Hans-Gerhard Creutzfeldt in Alfons Maria Jakob), Gerbec-Morgagni-Adams-Stokesov sindrom ali Siemens-Martinova peč.

    Peter Weiss (maj 2014)