Pridevnik »postrežni«

[Moderator]

Vprašanje:

Mene zanima, ali je raba besede postrežno, ki jo trgovci uporabljajo za nepakirana, torej postrežena živila, pravilna.

Odgovor:

V slovarjih knjižnega jezika poznamo glagol postreči (sed. postrežem) v pomenu 'prinesti hrano, pijačo navadno gostu' ..., iz glagola je izpeljan tudi deležnik stanja na -n, ki izraža lastnost tistega, ki ga glagolsko dejanje prizadeva: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi (SSKJ). Uporablja se predikativno, v položaju povedkovega določila. Sodobna raba, v GF 2, pa kaže, da se pojavlja tudi v položajih oz. zvezah, ki v novejših slovarjih še niso upoštevane, tj. v prilastkovni vlogi: V Italiji se lahko vedno zaneseš, da bo postrežena kava pitna.

Pri iskanju ustreznih izglagolskih oblik si pomagamo s SP 2001, v katerem se v zaglavju glagola streči poučimo o vseh oblikah glagola (oblike postreči sledijo glagolu streči):
iz sedanjiške osnove
sedanjik: postrežem
velelnik: postrézi -te/-íte
deležje na -č: postrežóč
(tudi deležnik na -č: postrežóč -a -e)

iz nedoločniške osnove
deležnik na -l: postrégel -gla
namenilnik: postréč
deležnik stanja na -n: postréžen -a
glagolnik: postréženje

---

Vaše vprašanje pa se ne nanaša na deležniško (postrežen), temveč pridevniško obliko, ki se uporablja v pomenu 'živilo, ki ni zapakirano' –, in sicer v samostalniških zvezah kot postrežno živilo v vlogi ujemalnega pridevniškega prilastka. Gre za vrstni pridevnik, ki označuje v sodobnih trgovinah celoto vseh izdelkov, ki jih dobimo »po naročilu« oz. želji (prek pulta).

Slovar slovenskega knjižnega jezika (npr. SSKJ2) navaja dve pisni možnosti v pomenu 'namenjen za postrežbo' – postrežni in postrezni, vendar navaja le primere, pri katerih se pridevnik pojavlja ob t. i. sredstvu, npr.: postrežna miza IN natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo, krožnike je odložila na postrezno mizo.
V teh primerih ima pridevnik postrezen/postrežen sopomenko servirni (servirna mizica, servirni pladenj). SP 2001 tu dopušča le obliko z z: postrezna mizica.

V nobenem od slovarjev pa ne najdemo pomensko novih primerov, ki so se očitno pojavili v zadnjem času in pri katerih se (najverjetneje po analogiji s samopostrežni) uveljavlja oblika postrežni. Pridevnik uporabljamo v pomenu, ki zanima vas – kot ki ga nekdo postreže, npr. postrežne hrenovke, postrežni način prodaje, postrežno meso, npr. Objavljen je odpoklic postrežnega mletega mesa iz dveh trgovin.

V rabi se danes pojavlja tudi pomen, ki ni namenjen samopostrežbi, npr.:

• postrežni del restavracije
  Poslanci za kosilo v samopostrežnem delu restavracije odštejejo 4,00 evre, v postrežnem pa 6,00 evrov.

• postrežni pult
  Nato pa sem, leta pozneje, naletela nanjo, ko je delala za postrežnim pultom veleblagovnice.

---

Dodatek, 27. avgusta 2021

Zaradi dodatnih vprašanj povedano še povzemam v odgovoru:

Pridevnik postrežni, ki ga v SSKJ2 (2014) in SP 2001 poznajo tudi v manj pogosti obliki postrezni (postrezna mizica, postrezni pladenj), je v obdobju po 1990 dobil nove pomenske razsežnosti. Ne označuje le postrežnega sredstva, temveč tudi postrežno blago (postrežno meso) ali prostor (postrežni del restavracije).

O dvojnici postrezni, ki jo je mogoče najti v obeh izdajah SSKJ-ja, pa tudi v pravopisnem slovarju, dodaja Peter Weiss naslednje:

V listkovnem gradivu za SSKJ je veljavnih zapisov za pridevnik postrezni le pet – večinoma so od Mire Mihelič (Puc), sicer pa tudi od Vladimirja Levstika in Mileta Klopčiča. Že v prvotni redakciji bi morali postrezni, če so ga kljub slabi zastopanosti v rabi že objavili, opremiti z nadrejeno sopomenko postrežni, za katero je v isti kartoteki kar 27 potrditev. Razlog za pristransko obravnavo je zelo verjetno takratni dogovorni odpor do palatalizacije, kar je dalo v SSKJ-ju elektrikar in le s stisnjenimi zobmi tudi električar. Še leta 1985 v SSKJ-ju ni bilo besede računalničar, ampak samo računalnikar.

Pridevnik postrezni je nastal iz nedovršnega glagola postrezati, ki pa je bil po SSKJ-ju leta 1979 zastarel (namesto njega pišemo/govorimo streči) in ga danes ne uporabljamo več, zato nas tudi tvorjenka iz njega moti. Drugače pa je s prav živima nedovršnima glagolskima oblikama prestrezati in ustrezati, iz katerih sta po enakem postopku tvorjena pridevnika prestrezni (prestrezno letalo in iz tega izpeljanka prestreznik) in ustrezen (in iz njega npr. izpeljanka ustreznik), ob katerih nimamo pomislekov.

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (avgust 2021)